Kijev – Majdan nezaležnosti (Trg neodvisnosti), kjer se je pred petimi leti pred očmi svetovne javnosti razpletala oranžna revolucija, je bil dva dni pred predsedniškimi volitvami precej opustel. Malo zato, ker od 9. januarja do 7. februarja tam velja prepoved zborovanj, svoje so prispevale nizke temperature, glavni razlog pa je razočaranje državljanov nad dosežki oranžne revolucije. Žrtveno jagnje je postal predsednik Viktor Juščenko, ki mu javnomnenjske raziskave napovedujejo celo slabši rezultat kakor novincu v politiki, sicer pa poslovnežu Sergiju Tigipku. V drugi krog, ki bo 7. februarja, se bosta najverjetneje uvrstila poraženec izpred petih let in predsednik Stranke regij Viktor Janukovič in premierka Julija Timošenko.
Moskva – V sredo se je končalo 40-dnevno žalovanje za žrtvami požara v nočnem klubu v mestu Perm na Uralu, v katerem je decembra lani umrlo 155 ljudi, 55 pa se jih še vedno zdravi v bolnišnicah. Tragedije so se spomnili z žalnimi slovesnostmi, odpovedali pa so se tudi staremu praznovanju novega leta, ki ga v Rusiji praznujejo 14. januarja.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je 31. januarja 2009 praznoval deset let na oblasti. Osem let je bil predsednik, zdaj pa je že dve leti premier, ki vlada v tandemu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in po mnenju poznavalcev za leto 2012 pripravlja že tretji naskok na predsedniški položaj. Še vedno mu je naklonjena večina Rusov, maloštevilna liberalna opozicija pa je s silvestrskim protestnim shodom dokazala, da ni vrgla puške v koruzo in se bo še naprej borila proti avtoritarnemu režimu. Demonstracije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, so grobo razgnale posebne enote policije, kar veliko pove o sodobni Rusiji. Izbrali smo deset mejnikov, ki so zaznamovali prvo Putinovo desetletko.
Moskva – Rusko vrhovno sodišče je tik pred prazniki sprejelo odločitev, ki sta jo nekdanja lastnika propadlega naftnega velikana Jukos, Mihail Hodorkovski in Platon Lebedev, označila za praznično. Sodniki so odločili, da je bila aretacija Lebedeva nezakonita. Doslej največji premik v dolgi sodni bitki se je zgodil prav na dan obiska generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda, ki se je z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pogovarjal tudi o Evropskem sodišču za človekove pravice. Tam so aretacijo že leta 2007 označili za nezakonito.
Ko je prvi ruski predsednik Boris Jelcin v prvih urah novega tisočletja odstopil s položaja, za naslednika pa imenoval Vladimirja Putina, se nikomur ni sanjalo, da bo ta komaj rojeni politik zaznamoval prvo desetletje 21. tisočletja. Zdaj se lahko zgodi, da bo njegova tudi druga dekada. Putin, ki že drugič opravlja funkcijo premiera, v zadnjem pogovoru z državljani ni izključil, da se bo na predsedniških volitvah leta 2012 še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Lanske ustavne spremembe, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih let na šest, so mu menda pisane na kožo.
Moskva – Minilo je 130 let od rojstva Josipa Visarionoviča Stalina, sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu, čigar zapuščina še zdaj buri duhove. Po zadnji javnomnenjski raziskavi vseruskega centra za javno mnenje Vciom, ki so jo decembra opravili v 42 ruskih regijah, ga 37 odstotkov Rusov smatra za pozitivno zgodovinsko osebnost, za manj kot tretjino vprašanih pa je njegova vloga negativna. »Ne zaupam nikomur, niti sebi ne,« je njegov izrek, ki je pripeljal do poboja več milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja.
Moskva – Umrl je ugledni ruski ekonomist in reformist Jegor Gajdar, ki je v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja izpeljal gospodarsko reformo, brez katere bi bila zdaj Rusija drugačna država. Za komaj 53-letnega nekdanjega politika je bil usoden krvni strdek. Med Rusi ni užival velikega ugleda in milijoni se ga bodo spominjali predvsem po njegovi šokterapiji, s katero je s sprostitvijo cen državo pahnil v inflacijsko spiralo, ki je prebivalcem z devalvacijo rublja čez noč pogoltnila vse prihranke.
Moskva – Rusija in Indija sta obisk indijskega premiera Manmohana Singha v ponedeljek v Moskvi izkoristili za podpis kar sedmih sporazumov o medsebojnem sodelovanju. Najpomembnejša med njimi sta sporazuma o sodelovanju na področju civilne uporabe jedrske energije in prodaji orožja. Obisk je ruskega premiera Vladimirja Putina spravil v precejšnjo zadrego, saj Indija kljub krizi dosega visoko gospodarsko rast, s čimer se Rusija ne more pohvaliti.
