Poiskali smo nekaj zanimivih ekologov oziroma naravovarstvenikov z različnih koncev sveta, ki vsak po svoje ocenjujejo bližajočo se podnebno konferenco v Københavnu in tudi prihodnost našega planeta. No, pravzaprav so si dokaj enotni v tem, da bodo naše prihodnje generacije živele na veliko bolj neprijaznem planetu kot mi, pa tudi v tem, da se bodo politiki na Danskem najverjetneje dogovorili le, da se bodo še naprej zgolj dogovarjali, kot pravi naš ameriški dopisnik.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je že osmič v svoji karieri odgovarjal na vprašanja državljanov. Pogovor, ki ga je prenašala ruska državna televizija Rossija ter radijski postaji Majak in Radio Rossija, je trajal več kot štiri ure, premier pa je v tem času odgovoril na več kot sto vprašanj, ki so bila večinoma dogovorjena vnaprej. Povezana so bila predvsem z gospodarsko krizo, socialnimi in zdravstvenimi temami ter terorizmom.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v ponedeljek sprejel predstavnike ruskih nevladnih organizacij in jim obljubil boljše delovne pogoje. Gre za uresničevanje ambicioznega načrta o modernizaciji Rusije, ki ga je predstavil med govorom državljanom 12. novembra in v katerem ruski politični analitiki vidijo dokaz, da je dokončno stopil iz Putinove sence. »Zdaj se bomo spraševali, ali je sploh še smiselno kupovati dvojni portret Putina in Medvedjeva? Že kmalu utegne biti le še antikviteta,« je ugledni politični analitik Dmitrij Oreškin opozoril na razpoke v vladajočem tandemu.
Moskva – Rusija širi svoje meje, tokrat s pomočjo narave. Zaradi naravnih procesov se je ozemlje po površini največje države na svetu v zadnjih dveh letih še povečalo. Krivec je močan potres, ki je pred dvema letoma stresel največji ruski otok Sahalin. »Zaradi potresa se je nad gladino morja dvignil kos morskega dna in postal kopno. Novo ozemlje obsega skoraj tri kvadratne kilometre površine,« je za ruski TV-kanal Vesti-24 povedal geolog Boris Levin, direktor Inštituta za morsko geologijo in geofiziko.
Moskva – Ko se je Slovenija z Rusijo pogajala o pristopu k plinovodu Južni tok, so se pri ruskem plinskem velikanu Gazpromu dosledno izogibali komentarjev. Zdaj, ko je medvladni sporazum podpisan, so poudarili pomembnost slovenskega podpisa, ki je po njihovih navedbah okrepil Gazpromov položaj v Evropi in mu omogočil dostop na italijanski trg, slovenski trg pa je s tem postal bolj predvidljiv, stabilen in zanesljiv. Lahko bi rekli, da so včeraj postali nekoliko bolj zanesljivi evropsko-ruski energetski odnosi sploh. Moskva in Bruselj sta namreč podpisala memorandum o zgodnjem obveščanju v primeru prekinitev v dobavah plina in drugih energentov.
Slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ruski minister za energetiko Sergej Šmatko sta včeraj v Moskvi podpisala medvladni sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije, pri čemer sta bila prisotna tudi premiera obeh držav Borut Pahor in Vladimir Putin. »Danes smo podpisali zadnji sporazum, ki je bil potreben, da projekt Južni tok zaživi. Postal je vseevropski energetski projekt,« je podpis pospremil Putin, ki je pred tem sicer dejal, da je »danes seveda najpomembnejša stvar nogomet«. Predvsem s šalami na račun nogometa je led prebil tudi Pahor, ki je Putinu med drugim predal tudi pozdrave libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
Moskva– V ruski vladi so včeraj vendarle potrdili, da bo ruski premier Vladimir Putin v soboto v Moskvi sprejel slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki bo v Rusijo pripotoval na delovni obisk. V sporočilu za javnost so zapisali, da se bosta Putin in Pahor posvetila aktualnim vprašanjem slovensko-ruskega sodelovanja, tudi na področju energetike. Podpisa dogovora o Južnem toku niso napovedali, kar je bržkone posledica diskretnosti ruske plinske diplomacije, je pa to za dnevnikKommersantpotrdil neimenovani predstavnik ruske vlade.
