Ruski predsednik Vladimir Putin se je v zadnjih dneh kar dvakrat pogovarjal po telefonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, danes pa se bo v Ufi udeležil vrhunskega zasedanja držav Bricsa ter srečanja Šanghajske organizacije za sodelovanje, na katerih se bo srečal na štiri oči s številnimi voditelji držav. Željo po srečanju s Putinom je med praznovanjem 80. rojstnega dne izrazil celo dalajlama.
O sebi pravi, da je relikt. Kot novinar, predstavnik za tisk in generalni konzul je bil aktiven že v nekdanji Jugoslaviji. Služboval je v kar 11 državah, bil je tudi slovenski zunanji minister. Zdaj je že drugič poslanec evropskega parlamenta, v katerem se velikokrat počuti kot »glas vpijočega v puščavi« oziroma »samotni jezdec«.
Človeštvo se je že nekajkrat za las izognilo jedrski apokalipsi. V času, ko ima vse več držav tehnologijo za izdelavo jedrskega orožja, smo se spet znašli sredi akutne mednarodne politične krize. Bi Rusija in Združene države Amerike lahko uporabile celo jedrsko orožje? Napetosti med hladnovojnima nasprotnicama naraščajo tako pospešeno, da skoraj ni prostora za trezno razmišljanje. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko stvari uidejo izpod nadzora zaradi enega samega ponesrečenega dogodka.
Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
Grški premier Aleksis Cipras je bil eden redkih častnih gostov gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu, na katerem sta Rusija in Grčija podpisali memorandum o gradnji plinskega projekta Turški tok čez ozemlje Grčije. Cipras se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že drugič v zadnjih teh mesecih, glavni cilj pa je »grška diverzifikacija mednarodnih odnosov«, kot se je izrazila grška delegacija.
Reuters je pred dnevi objavil informacijo o kopičenju ruskih enot in orožja v začasni vojaški bazi na strelišču Kuzminski v Rostovski regiji, ki je od meje z Ukrajino oddaljeno 50 kilometrov. Gre za oporišče, ki naj bi ga Rusija uporabljala kot odskočno desko za vzhodno Ukrajino, kjer se po trditvah Kijeva in njegovih zahodnih zaveznikov borijo tudi redne enote ruske vojske. Koliko je pravzaprav Rusije na vzhodu Ukrajine?
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča zaprtje tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, o katerih bodo presodili, da pomenijo grožnjo za rusko nacionalno varnost, vodstvu in uslužbencem teh organizacij pa grozita denarna in celo zaporna kazen. Odločitev so ostro kritizirali evropski in ameriški predstavniki ter ruski opozicijski voditelji, v ruski javnosti pa ni dvignila veliko prahu.
Po klavrnem propadu ruskega plinskega projekta Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Evropo mimo Ukrajine, je Rusija začrtala Turški oziroma Balkanski tok, prek katerega bi leta 2019 začel teči plin, ki ga bo samo še do tega datuma pošiljala po ukrajinskem sistemu plinovodov. Pripravljenost na sodelovanje so izrazile Turčija, Grčija, Madžarska, Srbija in Makedonija, kjer zaradi tega že čutijo pritiske Bruslja in Washingtona.
Po nemški kanclerki Angeli Merkel je nepričakovano pripotoval na obisk v Rusijo še ameriški državni sekretar John Kerry, ki se je tam zadnjič mudil pred dvema letoma. V ruskem črnomorskem letovišču Soči ga je pozno popoldne sprejel ruski predsednik Vladimir Putin, ki je okleval do zadnjega. Pred tem se je Kerry kar štiri ure pogovarjal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.
