Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je v petek potekalo v Berlinu, je znova dokazalo, da bosta Rusija in zveza Nato težko zgladili nesoglasja glede protiraketnega ščita. Rusija še vztraja pri postavitvi skupnega jedrskega dežnika, ki bi pred potencialnimi raketnimi grožnjami varoval obe strani, čemur v Natu odločno nasprotujejo. »Naše stališče je, da bi bilo treba postaviti dva protiraketna ščita – Natovega in ruskega, večjo varnost pa bi dosegli z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo informacij,« je bil jasen generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ruska stališča in pričakovanja je na videokonferenci v organizaciji tiskovne agencije Ria Novosti včeraj predstavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, ki je tudi glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit.
Moskva – Med glasovanjem o uvedbi prepovedi poletov v varnostnem svetu Združenih narodov se je Rusija vzdržala skupaj z Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo in Indijo, zdaj pa visoki ruski politiki vse ostreje kritizirajo zračne napade na sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju. »Rusija je izbrala zelo koristno stališče, saj ni podprla niti Zahoda niti Gadafija. Gre za t. i. kitajsko stališče, ki ne vsebuje nobene podpore in sporoča, da to ni stvar Rusije,« je komentiral Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah. Vojaško posredovanje v Libiji je spodbudilo doslej najostrejši spor v vladajočem tandemu in je glavna tema dvodnevnega obiska ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je zaradi razvoja dogodkov v Rusijo pripotoval z enodnevno zamudo.
Moskva – Na uradni obisk v Rusijo je pripotoval ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se bo danes srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, jutri ga bo sprejel ruski premier Vladimir Putin, gospodarske vezi med državama pa bo krepil med obiskom visokotehnološkega centra Skolkovo nedaleč od Moskve. Glavni namen visokega ameriškega obiska je dopolniti dosežke ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih, ki se je na pobudo ameriškega predsednika Baracka Obame začel pred dvema letoma. Doslej najpomembnejši rezultat je novi sporazum o krčenju zalog strateškega jedrskega orožja Start, ki sta ga Medvedjev in Obama podpisala aprila lani, veljati pa je začel po januarski ratifikaciji v ameriškem kongresu in obeh domovih ruskega parlamenta. Zdaj v Rusiji grozijo, da bodo iz sporazuma izstopili, če v skupnem protiraketnem ščitu ne bodo igrali enakovredne vloge kot Združene države Amerike.
Moskva – Iztekajoče se leto se za rusko politiko zaključuje z veliko obveznostjo, saj so v ameriškem senatu ratificirali sporazum o omejevanju zalog strateškega jedrskega orožja Start, kar pomeni, da je zdaj na vrsti Rusija. Novi sporazum bo začel veljati, ko ga bodo ratificirali tako v dumi kot v Svetu federacij, kjer ima prepričljivo večino vladajoča stranka Enotna Rusija, zato kljub napovedi Liberalnodemokratske stranke in komunistov, da bodo glasovali proti, potrjevanje ni vprašljivo. »Če se Kremelj s sporazumom strinja, potem je lahko ratifikacija stvar dneva,« je glede časovnih okvirov povedal Fjodor Lukjanov, urednik zbornika Rusija v globalnih zadevah.
Moskva – Rusija se je kot ena redkih držav na svetu postavila v bran ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu. Vladne in nevladne organizacije je pozvala, »naj resno razmislijo o tem, da bi ga predlagali za Nobelovo nagrado«. Razkritja WikiLeaksa sicer tudi za Rusijo niso nič kaj laskava, saj je v njih označena za skorumpirano »mafijsko državo«, zato je cilj predloga verjetno bolj kot skrb za Assangeev blagor, dobra mera škodoželjnosti na ameriški račun. Kot kaže, menijo, da razkrita korespondenca bolj škoduje ameriški diplomaciji kot ruski.
Moskva – »Mi smo spremenili svoj pogled na Rusijo, Rusija pa je spremenila svoj pogled na Nato. Drug do drugega imamo mnogo zahtev in dvomov, vendar smo kljub temu sprejeli vektor sodelovanja. Najprej se je treba dogovoriti o podrobnosti prihodnjega sodelovanja o protiraketnem ščitu v evroatlantskem prostoru. Razdeliti si je treba vloge in pristojnosti. Čakajo nas dolge konzultacije pod geslom več medsebojnega zaupanja in sodelovanja,« je generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen sklenil dosežke »ruskega« dela vrha Nata v Lizboni. Tudi zaradi zbliževanja z Rusijo je s sodelavci nazdravil »zgodovinskemu vrhu«, posnetke praznovanja pa objavil na Facebooku. Vsaj kar se tiče Moskve, utegne biti praznovanje prenagljeno, saj Nato tudi v zadnji ruski vojaški doktrini ostaja glavni sovražnik.
Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Moskva – Na obisku v Rusiji je bil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rassmussen. Z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom se je pogovarjal o krepitvi sodelovanja med Rusijo in zavezništvom. Njegov obisk je priprava na bližnji vrh Nata v Lizboni, kjer naj bi sprejeli novo strategijo za 21. stoletje, v kateri so namenili veliko pozornost tudi Rusiji. »Želimo si, da bi v njej upoštevali naše varnostne interese, da širitev Nata ne bi postala avtomatska in da bi naši odnosi temeljili na partnerstvu,« so svoje želje sporočili v Kremlju.
Moskva – Dva dni po najhujšem terorističnem napadu v Moskvi v zadnjih šestih letih, v katerem je umrlo 39 ljudi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, je počilo še v Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu. V napadu dveh samomorilskih napadalcev v mestu Kizljar je bilo ubitih 12 ljudi, 23 je ranjenih. Med žrtvami je devet policistov, med katere se je pritihotapil domnevni napadalec v policijski uniformi, zato ni več nobenega dvoma, da so tarča »teroristične vojne« predvsem uslužbenci in poslopja varnostnih služb. Rusiji je vojno napovedal razvpiti čečenski poveljnik Doku Umarov, ki je včeraj na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter prevzel odgovornost za ponedeljkov napad in še enkrat zagrozil z novimi napadi.