Dača je počitniška hiša na ruskem podeželju, ki obstaja v sto in eni različici in bodisi krasi ali kazi rusko pokrajino od Smolenska do Vladivostoka. S tem imenom se kitijo neugledne kolibe iz lesa in celo skupaj zbitega odpadnega materiala, pa tudi opečnate večnadstropne vile, obkrožene s skrbno negovano angleško travo. Vse je pač odvisno od bogastva lastnika. Najsi bodo bolj ali manj razkošne, že več stoletij utelešajo ruski način življenja v vseh njegovih posebnostih. Na svojih dačah je ruska inteligenca ustvarjala svetovno klasiko, tu so se pletle nesmrtne ljubezenske zgodbe, politika pa je krojila usodo največje države na svetu. Dandanes ima skoraj vsak Rus kotiček za kratek umik in kar tretjina jih na dačah preživlja poletne počitnice. Sezona se odpre maja in takrat se v Rusiji drastično zmanjša celo uporaba interneta.
Moskva – Zaradi tragične nesreče poljskega predsednika Lecha Kaczynskega, ki je skupaj z ženo in 94 člani poljske delegacije umrl med pristajanjem letala na letališču v ruskem Smolensku, je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili menda obseden s skrbjo za lastno varnost. Po trditvah gruzinske opozicije je v zasebno letalo Bombardier Challenger, za katero je domnevno odštel kar 56 milijonov dolarjev proračunskih sredstev, vgradil katapultni sedež, vreden kar sedem milijonov dolarjev. V njegovem uradu takšne navedbe odločno zanikajo.
Ljudmila Mihajlovna Aleksejeva (82) je živa legenda sovjetskega in ruskega disidentskega gibanja, ki mu je na jesen življenja predana enako goreče, kot mu je bila v mladih letih. Nemara je zdaj celo bolj aktivna, kot je bila kdaj prej. V Rusiji skorajda ni shoda ali okrogle mize borcev za človekove pravice in civilne družbe, ki ga sivolasa in na videz krhka borka za lepšo prihodnost ruskega naroda ne bi začinila s svojo modrostjo in izkušnjami.
V Rusiji imajo dolgo tradicijo praznovanj 1. maja, ki ga je gonilna sila boljševistične revolucije Vladimir Ilič Lenin kot dan delavskih demonstracij in boja začel popularizirati že leta 1896. Nelegalno so ga praznovali že pred tem, prvič leta 1890, in sicer pod imenom dan mednarodne solidarnosti z delavci. Prvi uradni majski shod je bil leta 1917, ko je na ulicah zadonelo: »Vsa oblast Sovjetom!«
Moskva – V Rusiji ni videti konca polemikam, povezanim s sovjetskim diktatorjem Josipom Visarionovičem Stalinom, ki je po najbolj zadržanih ocenah pomoril deset milijonov sodržavljanov, državo pa pahnil v desetletja režimskega terorja. Za zadnjo je poskrbela moskovska mestna oblast, ki je sklenila, da bodo ob 65. obletnici dneva zmage nad fašizmom poleg parade pripravili še informacijske točke in plakate, ki bodo slavili Stalinove medvojne dosežke. Javnomnenjske ankete so pokazale, da njihovo odločitev podpira le 12 odstotkov državljanov.
Moskva – Minilo je 130 let od rojstva Josipa Visarionoviča Stalina, sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu, čigar zapuščina še zdaj buri duhove. Po zadnji javnomnenjski raziskavi vseruskega centra za javno mnenje Vciom, ki so jo decembra opravili v 42 ruskih regijah, ga 37 odstotkov Rusov smatra za pozitivno zgodovinsko osebnost, za manj kot tretjino vprašanih pa je njegova vloga negativna. »Ne zaupam nikomur, niti sebi ne,« je njegov izrek, ki je pripeljal do poboja več milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja.
Moskva – Evropski spletni portal Euobserver.com je pred ruskim dnevom spomina na žrtve politične represije, ki se jim v Rusiji poklonijo 30. oktobra, objavil članek z naslovom Nova proruska kampanja prihaja v evropske prestolnice. V njem so zapisali, da hoče ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti izboljšati podobo sovjetskega diktatorja Josipa V. Stalina in poskuša za to nalogo pridobiti eno od desetih najboljših bruseljskih oglaševalskih podjetij.
Moskva – Resolucija parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) z naslovom Združitev razdeljene Evrope, ki primerja stalinizem in nacizem in jo je sooblikoval poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, v Rusiji še zdaj dviga prah. Skoraj štiri mesece po njenem sprejetju je domoljubna organizacija Generacija zmagovalcev na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Ovseju. Na sedežu organizacije na Dunaju astronomske tožbe v višini kar 27 bilijonov evrov nočejo komentirati.
