Moskva – V tednu nizkih temperatur in povečanih potreb so medsosedski spori Evropsko unijo vnovič opomnili na bolečo odvisnost od ruskega plina ali nafte, ki je zdaj v središču pozornosti. Vzrok za to je rusko-beloruski naftni spor, ki se je začel prvi dan novega leta in ga na včerajšnjem sestanku v Moskvi niso uspeli zgladiti. Podoben je tistemu iz leta 2007, ko je Rusija za kratek čas ustavila dobave nafte po naftovodu Družba (Prijateljstvo), ki teče skozi Belorusijo in s katerim evropske države pokrijejo kar desetino svojih potreb. Evropske energetske bojazni so večje tudi zaradi ukrajinskih zadreg pri plačilu ruskega plina, zaradi česar ni izključena nova plinska kriza.
Moskva – Veleposlaniki držav članic Nata so na zasedanju v Bruslju v sredo obsodili rusko-belorusko vojaško vajo Zahod-2009, ki je sredi septembra potekala na poligonu Hmeljovka v Belorusiji, v njej pa je sodelovalo več kot 12.000 ruskih in beloruskih vojakov, 63 letal, 40 helikopterjev, 470 vojaških oklepnih vozil, 228 tankov in 234 kosov artilerije. »Gre za najobsežnejšo vojaško vajo po koncu hladne vojne, Rusija pa nanjo ni povabila opazovalcev,« je zaskrbljenost izrazil tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Poudaril je, da je Rusija s tem kršila dunajski dogovor o zmanjšanju vojaške grožnje in krepitvi zaupanja v Evropi, ki ga je leta 1999 podpisalo 55 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, potem pa se je popravil. Dejal je, »da do kršitev dunajskih konvencij vendarle ni prišlo.«
Moskva – Ko se je Slovenija z Rusijo pogajala o pristopu k plinovodu Južni tok, so se pri ruskem plinskem velikanu Gazpromu dosledno izogibali komentarjev. Zdaj, ko je medvladni sporazum podpisan, so poudarili pomembnost slovenskega podpisa, ki je po njihovih navedbah okrepil Gazpromov položaj v Evropi in mu omogočil dostop na italijanski trg, slovenski trg pa je s tem postal bolj predvidljiv, stabilen in zanesljiv. Lahko bi rekli, da so včeraj postali nekoliko bolj zanesljivi evropsko-ruski energetski odnosi sploh. Moskva in Bruselj sta namreč podpisala memorandum o zgodnjem obveščanju v primeru prekinitev v dobavah plina in drugih energentov.
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – V Ukrajini, ki je že dolgo v hudi gospodarski in politični krizi, se je začela kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 17. januarja. Na njih se bodo pomerili sami stari obrazi, ki so se soočili že na predsedniških volitvah leta 2004. Takrat so se stvari tako zapletle, da so pripeljale do t. i. oranžne revolucije in zmage prozahodnih sil. A tisti, ki so se pred štirimi leti povzpeli na oblast, svojih napovedi niso uresničili, zato ima tokrat največ možnosti za zmago prav takratni poraženec, predsednik Stranke regij Viktor Janukovič.
Moskva – V moldavski prestolnici Kišinjov je potekalo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, katere predsedovanje po novem letu prevzema Rusija, že tako članica z največjim vplivom. Regionalni organizaciji, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, vse bolj grozi, da bo doživela usodo svoje predhodnice. Vrhunska zasedanja so iz leta v leto manj obiskana, vse več voditeljev postsovjetskega prostranstva pa se raje kakor na Rusijo opira na Evropsko unijo in Združene države Amerike.
Moskva – V Ukrajini so z vojaško parado proslavili 18. obletnico ukrajinske neodvisnosti, ki je po mnenju ukrajinskega vodstva »eden najpomembnejših dogodkov 20. stoletja«. Dan ukrajinske neodvisnosti je nedvomno najpomembnejši ukrajinski politični praznik, s katerim zaznamujejo sprejetje deklaracije o neodvisnosti, ki je bila v vrhovni radi (parlamentu), sprejeta 24. avgusta 1991. Prvega decembra istega leta je akt o razglasitvi ukrajinske neodvisnosti na referendumu podprlo kar 90 odstotkov prebivalcev največje evropske države, ki šteje skoraj 46 milijonov prebivalcev.
