Moskva – Ruske oblasti se niso odzvale na precej črnogledo oceno vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Johna Craddocka, po kateri bodo odnosi med Rusijo in Združenimi državami Amerike v naslednjih letih postali najbolj zapleteni po koncu hladne vojne. Podobno pesimistična je sicer tudi nova ruska varnostna strategija, katere sprejetje so zaradi pozitivnih signalov Baracka Obame začasno odložili. Kommmersant je objavil nekatere podrobnosti dokumenta, ki ga je označil za izrazito protiameriškega.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Moskva – Ukrajinsko gospodarstvo je zaradi gospodarske krize na kolenih, zato je ukrajinska premierka Julija Timošenko v zadnjih dneh moledovala za pomoč pri predstavnikih skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7, že pred tem pa se je obrnila na Rusijo. Ta je na precej skrivnostnih pogajanjih obljubila pet milijard dolarjev pomoči, kar je v ukrajinski politiki povzročilo nove razprtije. Zaradi tega in plinskega dogovora je Timošenkova za ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka nič manj kot narodna izdajalka.
Moskva – Največja evropska država se vse bolj pogreza v politično krizo, ki so jo poglobile nedavna plinska vojna z Rusijo in gospodarske težave. Ko je že kazalo, da je ukrajinska premierka Julija Timošenko z rešitvijo plinskega klobčiča postala politično nedotakljiva, so se ji spet zamajala tla pod nogami. Iz krogov predsednika Viktorja Juščenka namreč ni slišati le izjav o morebitni razveljavitvi plinskega dogovora, ki da je precej bolj ugoden za Rusijo, ampak njen nekdanji zaveznik proti njej že snuje tudi politične intrige.
Moskva - Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko se bosta v zgodovino zapisala kot politika, ki sta rešila najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor. Ni bilo lahko, priznava Timošenkova, in lahko ji verjamemo. Sogovornika sta namreč za pogajalsko mizo v ruski Beli hiši prebedela vso noč. Takoj po sklenitvi dogovora so pri ruskem Gazpromu in ukrajinskem Naftogazu začeli pripravljati pogodbo, ki naj bi jo po zagotovilih obeh strani podpisali danes na dan, ko naj bi proti energetsko podhranjeni Evropi stekla tudi prva pošiljka modre energije.
Na pogovorih o izhodu iz plinske krize do konca redakcije niso uspeli presekati gordijskega vozla in razočaranja nista mogli skriti niti Rusija niti EU. Češko predsedstvo EU je pozno zvečer brez ovinkarjenja sporočilo, da so s pogovori nezadovoljni, saj so pričakovali rešitev zapleta. V uradu ruskega premiera Vladimirja Putina – ta je v Dresdnu priznal, da ima Rusija zaradi spora velike denarne izgube, trpi pa tudi njen ugled – jim niso ostali dolžni.
