Moskva – V Rusiji so prijeli domnevnega organizatorja umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je popisovala temne plati vojne v Čečeniji in je bila na svojem domu v Moskvi ubita pred skoraj petimi leti. Hkrati z aretacijo upokojenega policijskega podpolkovnika Dmitrija Pavljučenkova, ki je v zameno za plačilo menda organiziral kriminalno skupino, domnevno odgovorno za njen umor, so preiskovalci napovedali še, da razpolagajo tudi z informacijami o domnevnem naročniku umora. »Za zdaj je prezgodaj, da bi objavili njegovo ime,« so bili skrivnostni pri preiskovalnem odboru generalnega državnega tožilstva.
Moskva – Zastave pred norveškim veleposlaništvom v Moskvi so spuščene na pol droga, prebivalci ruske prestolnice pa pred poslopjem prižigajo sveče in prinašajo cvetje v spomin na 76 žrtev bombnega napada v središču Osla ter strelskega pohoda v poletnem taboru podmladka vladajoče Laburistične stranke. Odgovornost za dvojni napad je prevzel 32-letni norveški ultarnacionalist Anders Behring Breivik, ki je napade za promocijo »kulturnega konservativizma« po lastnih navedbah načrtoval več let in izvedel sam. Še bolj natančno je svoje motive razkril v 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je na dan napada objavil na spletu. V njem je obsodil multikulturalizem ter »kulturni in gospodarski marksizem«, ki je po njegovem prepričanju na kolena enkrat že spravil Rusijo.
Moskva – V predmestju Moskve so pokopali nekdanjega polkovnika ruske vojske Jurija Budanova, ki je bil simbol zločinov ruske vojske v Čečeniji in je konec tedna postal žrtev umora po naročilu. Med drugo čečensko vojno je poveljeval 160. gardijskemu tankovskemu polku, za kar je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, ki so mu jo pozneje odvzeli skupaj z nazivom. Zaradi ugrabitve in umora 18-letne Čečenke Elze Kungajeve so ga leta 2003 obsodili na desetletno zaporno kazen. Postal je prvi in doslej edini obsojeni ruski vojni zločinec, kar je pred desetimi leti močno polariziralo rusko družbo, podoben učinek pa utegne imeti tudi njegov umor. Zgodil se je le dva dni pred dnevom Rusije, praznikom ruskega domoljubja, zato je še bolj verjetno, da je šlo za provokacijo z namenom podžgati medetnično napetost. Na praznični dan je peščica ruskih nacionalistov že pripravila shod v njegovo podporo. »Ubili so heroja, kar je treba maščevati,« je bilo mogoče prebrati na njihovih transparentih.
Moskva – V Rusiji umori borcev za človekove pravice in kritičnih novinarjev le redko dobijo sodni epilog, zato je obsodba dveh ruskih ultranacionalistov za umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastazije Baburove pravo presenečenje. Obsojena vztrajata, da sta zgolj grešna kozla, češ da varnostnim službam ni uspelo najti pravih morilcev. Da je porota razsodbo sprejela pod pritiski, pravijo tudi tisti porotniki, ki so od procesa odstopili. Brez zapletov ni šlo niti ob koncu sodnega procesa, ko je sodnik prvo različico obsodbe označil za nejasno, zato so morali sestaviti novo.
»Nehaj ga žreti. Le trezen boš lahko branil domovino!« je zapisano na enem od plakatov iz naslova Rusi za zdrav način življenja, s katerimi mlade spodbujajo, naj se odpovedo alkoholu. V to iniciativo sodi tudi tek po večjih ruskih mestih, ki ga pripravijo ob vseh večjih praznikih in se ga iz meseca v mesec udeleži čedalje več mladih ljudi, pravzaprav otrok. Vse lepo in prav, če ne bi medtem vzklikali gesla, kot so Rusi za zdrav duh v zdravem telesu ter Šport, zdravje, nacionalizem, zaradi česar je športna pobuda dobila nacionalistični predznak.
Moskva – Umor ukrajinskega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja, ki je na spletni strani Ukrajinska pravda razkrival koruptivnost politične elite, je pomenil preobrat v predsedovanju dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme. Zaradi govoric, da je prav on ukazal novinarjevo odstranitev, so v Kijevu leta 2001 izbruhnile množične demonstracije, v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je bilo slišati pozive k izključitvi Ukrajine. Šest let po odhodu Kučme z oblasti utegne primer vendarle dobiti epilog.
Moskva – Italijanski premier Silvio Berlusconi se je v ruskem zimskem športnem središču Krasna Poljana, kjer bo Rusija leta 2014 gostila zimske olimpijske igre, srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Podpisala sta dvostranski sporazum o partnerstvu in modernizaciji, s katerim se je tudi Italija zavezala, da bo sodelovala v projektu ruske modernizacije. Medvedjev je na srečanju obljubil, da nogometaši in navijači za svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo v Rusiji leta 2018, za vstop v državo ne bodo potrebovali vizumov, prvič pa se je odzval tudi na razkritja portala Wikileaks, po katerih je bil v ameriških krogih označen za nekakšnega Putinovega pudlja: �Nismo paranoični in rusko-ameriških odnosov ne povezujemo z nobenimi razkritji, čeprav so zelo zgovorna. Razkrivajo cinizem v zunanjepolitičnih ocenah nekaterih držav, v tem primeru seveda govorim o Združenih državah Amerike.«
Moskva – »Med nami so še vedno resne razlike, vendar se o njih ne bojimo razpravljati,« je med obiskom v Moskvi izjavil britanski zunanji minister William Hague. V Rusiji je bil prvič v tej vlogi, sprejela pa sta ga tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov kot predsednik Dmitrij Medvedjev. Srečanje v Kremlju dokazuje, da sta se državi dejansko odločili odpraviti zastoj v dvostranskih odnosih, ki je nastal, ko je v Londonu zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem umrl nekdanji ruski obveščevalec Aleksander Litvinenko. Zavezo o otoplitvi sta Medvedjev in britanski premier David Cameron sprejela na srečanjih ob robu poletnih zasedanj G8 in G20.
Moskva – Ruski borci za človekove pravice in novinarji so se poklonili spominu na preiskovalno novinarko Ano Politkovsko, ki so jo neznanci pred štirimi leti ustrelili na njenem domu v Moskvi. Žalno slovesnost so pripravili sodelavci iz neodvisnega časopisa Nova Gazeta, udeležili pa so se je številni ugledni borci za človekove pravice in njihovi somišljeniki. Politkovska, ki je umrla na rojstni dan ruskega premiera in nekdanjega predsednika Vladimirja Putina, je razkrivala temne plati vojne v Čečeniji. Ne le mučenja civilistov s strani ruske vojske, ampak tudi strahote, s katerimi so se spopadali ruski vojaki. Le nekaj dni pred tragično obletnico so iz preiskovalne komisije generalnega državnega tožilstva sporočili, da bodo vnovič preiskali številne primere doslej nepojasnjenih umorov novinarjev. Človekoljubne organizacije so gesto pozdravile, hkrati pa opozorile, da bodo verjele šele, ko bodo besedam sledila tudi dejanja.
