V Rusiji imajo dolgo tradicijo praznovanj 1. maja, ki ga je gonilna sila boljševistične revolucije Vladimir Ilič Lenin kot dan delavskih demonstracij in boja začel popularizirati že leta 1896. Nelegalno so ga praznovali že pred tem, prvič leta 1890, in sicer pod imenom dan mednarodne solidarnosti z delavci. Prvi uradni majski shod je bil leta 1917, ko je na ulicah zadonelo: »Vsa oblast Sovjetom!«
Moskva – V Moskvi uradno živi deset milijonov, neuradno pa kar 14 milijonov prebivalcev, vsak dan pa sprejme še dodatnih deset milijonov dnevnih migrantov, ki tja pripotujejo s trebuhom za kruhom. V največjem ruskem mestu je skoncentriranih kar 80 odstotkov ruskih bank, podjetij in drugega bogastva, ki ga dodobra obvladuje župan Jurij Lužkov. Večni župan, ki na tem položaju vztraja že 18 let, je zaradi svoje odločnosti in brezkompromisnosti med Moskovčani znan preprosto kot car oziroma šef in je bil dolgo tretji najbolj priljubljen ruski politik. Če je med prebivalci ruske prestolnice dolgo imel skoraj 70-odstotno podporo, je ta v zadnjem letu zdrsnila na pičlih 36 odstotkov. Krive so predvsem kritike, ki so se nanj usule zaradi domnevne korupcije in klientelizma.
Še zdaj nisem pozabila njenega obraza. Živahnega, nežnega, prepredenega z drobnimi gubami in ovitega v naglavno ruto. Še zdaj vidim njene oči. Tople in ljubeče tudi takrat, ko je sama samcata z drobcenimi koraki odstopicala v zasneženo in mrzlo sibirsko zimo. Bila je nebodijotreba, breme, ki so se ga vsi otepali. Tudi tisti, za katere je predano skrbela vse svoje življenje.
Moskva – V Latviji, ki se je še lani kitila z nazivom ene najhitreje rastočih evropskih ekonomij, je gospodarska kriza udarila bolj kakor v drugih evropskih državah. Nanjo so se prebivalci odzvali z najhujšimi protivladnimi protesti po razpadu Sovjetske zveze in osamosvojitvi. Protesti, na katerih je 10.000 ljudi pozivalo k odstopu vlade in predčasnim volitvam, so se sprevrgli v spopad med policijo in manjšo skupino mladih izgrednikov, ki so poskusili vdreti v prostore parlamenta.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj poskušal pokazati, da je pravi voditelj za težke čase. Na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija, ki ji predseduje, čeprav ni njen član, je kar 45 minut predstavljal vladne ukrepe za boj proti gospodarski krizi. Na kongresu je sodeloval tudi predsednik Medvedjev, ki pa je ostal v Putinovi senci. Zato so se spet okrepile govorice, da je podaljšanje predsedniškega mandata na šest let – spremembe je le dan pred kongresom potrdila ruska duma – pravzaprav pisano na kožo Putinu, ki naj bi se že prihodnje leto vrnil na predsedniški položaj.
Trendovski moskovski nočni klub Ikra je opremljen v pop art slogu 70. let prejšnjega stoletja in je eno najbolj priljubljenih zbirališč mladih Moskovčanov, ki se ob poslušanju elektronske glasbe tam družijo ob koncih tedna. Med njimi številni nosijo oblačila s simboli Sovjetske zveze in napisi CCCP, ki so med mladimi trenutno pravi hit. Majice s sovjetskim pridihom je za drobiž mogoče kupiti na mestnih tržnicah, bolj modno ozaveščeni, predvsem pa premožni, pa so v butikih znanega ruskega oblikovalca Denisa Simačeva zanje pripravljeni odšteti kar 600 dolarjev.
Moskva – To, kar je večina medijev tako v Rusiji kot na Zahodu še v ponedeljek opisovala kot Putinovo zmagoslavje, so ruski politologi, sociologi in novinarji v torek na okrogli mizi v moskovskem domu novinarjev skoraj brez izjeme označili za Putinov poraz. Razlog za to je precej manjša podpora, ki jo je ruski predsednik dobil v primerjavi s predsedniškimi volitvami leta 2003. »Rusiji se ne obeta nič dobrega,« je bil črnogled Igor Jakovenko, podpredsednik Novinarske zveze Rusije, ki je okroglo mizo vodil.
Moskva – Predvolilno zborovanje vladajoče Enotne Rusije na moskovskem stadionu Lužniki je v vseh pogledih potekalo v ameriškem slogu. Miting, na katerem so ruskega predsednika Vladimirja Putina kovali v zvezde vodilni ruski športniki, znanstveniki in umetniki, je namreč po dramaturgiji spominjal na ameriške predvolilne konvencije, ruski predsednik pa si je pri ameriškem predsedniku Georgeu Bushu sposodil tudi vodilno misel svojega govora, ki je izzvenel nekako takole: Kdor ni z nami, je proti nam, ugotavlja v Kommersantu Andrej Kolesnikov.
Moskva – Čeprav ni nobenega dvoma, da bo na decembrskih parlamentarnih volitvah zmagala vladajoča Enotna Rusija, ki jo bo na volitve popeljal ruski predsednik Vladimir Putin, se predvolilna mrzlica v državi stopnjuje. Predvsem po zaslugi opozicijske Zveze desnih sil Borisa Nemcova, ki na predvolilnih soočenjih odločno napada rusko vlado, Enotno Rusijo in ruskega predsednika osebno. V zameno na državnih televizijskih postajah vsevprek diskreditirajo stranko, ki si je drznila grdo govoriti o Putinu.
Moskva – Ob 90. obletnici oktobrske revolucije je po raziskavi Fundacije za javno mnenje kar 40 odstotkov Rusov ocenilo, da je bila boljševistična revolucija nekaj pozitivnega, le devet odstotkov pa je to poglavje ruske zgodovine označilo za nacionalno katastrofo. Rusi so prav tako še vedno precej bolj naklonjeni komunističnim voditeljem, kot sta bila Vladimir Ilič Lenin in Josip Visarionovič Stalin, kot pa denimo ruskemu carju Nikolaju II., ki so ga boljševiki skupaj z ženo in petimi otroki usmrtili, potem ko so jih leto dni zadrževali v hišnem priporu v Jekaterinburgu.
