Moskva – V Ferganski dolini, ki si jo delijo Kirgizija, Uzbekistan in Tadžikistan, so medetnični spopadi divjali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Kirgiziji so jih poimenovali kar »vojne motik«, v katerih so se Kirgizi in Uzbeki v gosto naseljenih in z naravnimi bogastvi precej revnih območjih borili za vsako krpico rodovitne zemlje. V lase so si znova skočili takoj po razpadu Sovjetske zveze, pri čemer je umrlo 300 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Danes je medetnična napetost v Ferganski dolini spet tik pod vreliščem.
Moskva – Odstavljeni kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj pozno popoldne zbežal v Kazahstan, kjer je vendarle podpisal odstopno izjavo, zavezal pa se je tudi, da se ne bo nikoli več vrnil v domovino. »Gre za pomemben korak, ki bo pripomogel k stabilizaciji razmer in bo preprečil državljansko vojno,« so njegovo odločitev pozdravili pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Še popoldne je vse skupaj močno dišalo po vojni. Razjarjena množica kakih tisoč nasprotnikov Bakijeva je vdrla na njegov shod v drugem največjem kirgiškem mestu Oš. »Dol z Bakijevom!« so prekinili njegov nastop, v katerem je zatrjeval, da si je opozicija prilastila oblast s silo. Posredovati so morali njegovi telesni stražarji, ki so po poročanju Reutersa nekajkrat ustrelili v zrak, Bakijeva potisnili v avto in ga odpeljali.
»Jimmy, Jimmy, Jimmy, Adja, Adja,« energično prepeva 38-letni delavec iz Tadžikistana Bajmurat Allaberijev, čigar posnetek si je na spletnem portalu YouTube ogledalo že pol milijona Rusov. Na njem Tadžik Džimi – tako so ga poimenovali oboževalci – v svojem prepoznavnem falsetu, med katerim globok moški glas kot za stavo spreminja v visok ženski sopran, poje naslovno pesem hollywoodske uspešnice iz leta 1983 z naslovom Disco Dancer. Film o mladem uličnem umetniku, ki je ubežal revščini in anonimnosti ter postal slaven, je v nekdanji Sovjetski zvezi užival kultni status. Zdaj je v Rusiji prav po njegovi zaslugi zaslovel tudi revni prišlek iz srednje Azije. Zgodba o prvi zvezdi ruskega interneta je privlačna kombinacija pravljice o Revnem milijonarju in bliskoviti slavi škotskega slavčka Susan Boyle.
»Zakaj ljubim Rusijo? / Zaradi modrega neba, / zvonov cerkvenega zvona, / ki vodi nas v boj do zmage / in poje slavo Rusiji …« Pesem 22-letne Svetlane Avvakumove na prvi pogled deluje povsem neškodljivo, skorajda tankočutno. V resnici skriva subtilno sporočilo, ki na tisoče mladih pripadnikov ruske skrajne desnice poziva v boj proti »tujim okupatorjem«. Nadobudno »pesnico« so decembra lani izpustili iz 11-mesečnega pripora, kjer je pristala, ker je snemala brutalno znašanje 17-letnih skinheadov Arturja Rina in Pavla Skačevskega nad mladim Kitajcem.
