Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ko je Kosovo 17. februarja 2008 enostransko razglasilo neodvisnost, ki so jo nemudoma priznale številne države, je bil to velik udarec ruski verodostojnosti v mednarodni skupnosti. Ruska diplomacija je namreč temu ves čas ostro nasprotovala, pri tem pa navajala, da utegne priznanje separatistične pokrajine brez soglasja prizadete države ustvariti nevaren precedens za ozemeljske spore po vsem svetu. Pri tem argumentu vztraja tudi po nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki je razsodilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti ni bila kršitev mednarodnega prava. Po drugi strani je odločitev ICJ močno oslabila argumente Zahoda, ki vztraja pri nelegalnosti ruskega priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije.
Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva– Ministri za energetiko iz dvanajstih vodilnih svetovnih izvoznic plina so včeraj v glavnem mestu Rusije podpisali ustanovno listino Foruma držav izvoznic plina (Gecf). Na zahodu se bojijo, da je to plinski kartel, ki bi rad z določanjem proizvodnih kvot uravnaval cene plina, kakor to s cenami nafte počne Opec. »Naš namen ni ustanoviti kartel proizvajalk plina, ampak samo določiti pravila igre,« je bojazni zavrnil ruski minister za energetiko Sergej Šmatko. Njegov venezuelski kolega pa je vendarle dal vedeti, da bo Gecf na trgu plina to, kar je na trgu nafte Opec.
Moskva – Opazovalci EU v Gruziji začenjajo misijo, o kateri v evropskih krogih radi povedo, da je najhitrejša napotitev v zgodovini povezave. Navkljub hvali pa se že porajajo dvomi o učinkovitost misije. Rusija namreč opazovalcem za zdaj še ne dovoli vstopa v tamponsko območje na ozemlju Gruzije, ki so ga ruske enote zasedle med petdnevno vojno v Južni Osetiji. Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je bil med včerajšnjim obiskom v Gruziji navzlic temu optimističen.
Moskva – Venezuelskemu predsedniku Hugu Chávezu se je neusmiljena protiameriška retorika dobro obrestovala. V komaj dveh mesecih je že drugič obiskal Rusijo in med včerajšnjim srečanjem s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom sklenil dva sporazuma o krepitvi energetskega sodelovanja. Srečala sta se v Orenburgu ob meji s Kazahstanom, kjer si je gost iz Venezuele ogledal tudi obsežno rusko vojaško vajo. Rusko-venezuelsko zavezništvo temelji prav na vojaškem sodelovanju, ki se je okrepilo po ruskem vojaškem posegu v Južni Osetiji, po katerem se je Rusija znašla na robu mednarodne izolacije.
Moskva – »Nekateri se trudijo, da bi Rusijo izolirali,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odzval na besede ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice, da je Rusija z invazijo na Gruzijo stopila na pot izolacije. »Nekateri to res poskušajo storiti s svojo retoriko. Govorijo: Poglejte, končno so pokazali pravi obraz. Ruski režim je pokazal prave barve. Zmagali so jastrebi!. S tem nas potiskajo k razvoju, ki ne temelji na vsestranskem sodelovanju z drugimi državami, ampak na samostojnem razvoju za železno zaveso,« je ameriške kritike zavrnil Medvedjev, ki se je po nekaj dneh vojne z Gruzijo tudi sam prelevil v pravega jastreba.
Venezuelski predsednik Hugo Chávez je sprejel odlok, po katerem bo 1. maja 2007 državno naftno podjetje Petroleos de Venezuela SA (PDVSA) prevzelo 60-odstotni delež v štirih naftnih projektih, ki so še v rokah ameriških, britanskih, francoskih in nizozemskih naftnih podjetij Exxon Mobil, Chevron, ConocoPhillips, Total SA, Petroleum in Statoil ASA. Ta podjetja imajo naftna polja na območju reke Orinoko na vzhodu Venezuele in načrpajo 600.000 sodov nafte na dan. Chávez, ki je na položaju neformalnega voditelja t. i. nove levice v Latinski Ameriki nasledil opešanega kubanskega predsednika Fidela Castra, je s tem dejanjem sklenil nacionalizacijo vseh za Venezuelo »strateško pomembnih panog«.