Moskva – Vršilec dolžnosti moldavskega predsednika Mihaj Gimpu je 24. junija na lastno pest sprejel odlok, s katerim je 28. junij razglasil za dan spomina na sovjetsko okupacijo, zahteval pa je tudi umik ruske »okupacijske« vojske z ozemlja moldavske separatistične Pridnestrske republike. Odločitvi nasprotujejo celo tri stranke iz njegovega Zavezništva za evropsko povezovanje, v kateri poleg predsednikove liberalne stranke sodelujejo še liberalni demokrati, demokratska stranka in Naša Moldavija. Gimpuja so pozvali, naj odlok prekliče, a je to možnost že zavrnil, zato vladajoči koaliciji grozi razpad. Opozicijska komunistična stranka je vložila pritožbo na ustavno sodišče.
Moskva –- V Moldaviji, najrevnejši evropski državi, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnost, so potekale predčasne parlamentarne volitve. V 4,3 -miljionski državi, stisnjeni med Romunijo in Ukrajino, so jih sklicali, ker so komunisti na kontroverznih aprilskih volitvah za izvolitev svoje predsedniške kandidatke Zinaide Greceanu dosegli en glas premalo. Po ustavi je za izvolitev predsednika potrebnih 61 glasov 101 članskega parlamenta. Toliko sedežev na tokratnih volitvah ni uspelo zbrati niti štirim opozicijskim strankam, kar pomeni, da se Moldavija še ni izkopala iz politične paralize.
Moskva – V Moldaviji bodo danes objavili rezultate ponovnega štetja glasov nedavnih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala Komunistična stranka, kar je v Kišinjovu spodbudilo nasilne demonstracije. Zaradi njih so številni mladi protestniki končali v zaporu, kjer so po poročanju človekoljubnih organizacij izpostavljeni mučenju. O tem v zaupnem poročilu, do katerega se je dokopal Reuters, piše tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je volitve sicer že pol ure po zaprtju volišč označila za legitimne.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, so po volitvah izbruhnile nasilne demonstracije. Pretežno mladi protestniki so vdrli v predsedniško palačo in parlament ter uničili vse, kar se je dalo. Razbijali so šipe, zažigali pohištvo in skozi okna metali računalnike. Desettisočglave množice niso ustavili niti vodni topovi. »Stran s komunisti, hočemo svobodo!« in »Bolje mrtev kot komunist!« je po poročanju AP vzklikala množica slogan iz časa puča proti romunskemu diktatorju Ceausescu. Moldavija je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in kar dve tretjini od 4,3 milijona prebivalcev je romunske narodnosti.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o krepitvi diplomatskih vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ki sta na ruske oblasti pred kratkim naslovili prošnjo za priznanje, k temu pa je ruska duma že pozvala tudi Putina. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je nemudoma sklical izredno zasedanje varnostnega sveta, po katerem je gruzinski zunanji minister David Bakradze označil rusko odločitev za »legalizacijo de facto odcepitve«. Poznavalci so, nasprotno, prepričani, da se Rusija za priznanje separatističnih režimov na postsovjetskem prostranstvu ne bo odločila, saj se boji podobnih zahtev znotraj svojih meja, denimo na Severnem Kavkazu.
Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Moskva – Bolj ko se bliža 2. december, ko bodo v Rusiji parlamentarne volitve, ki bodo po trditvah analitikov bolj referendum o podpori ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, glasnejše postajajo pobude za še en Putinov mandat. Njegovi oboževalci z vseh koncev Rusije, zbrani v novoustanovljenem Vseruskem svetu za podporo Putinu, so ga k temu, denimo, pozvali s posebno resolucijo, ženske iz Vladivostoka bi uspešno nasledstvo zagotovile tako, da bi na predsedniški položaj imenovale Putinovo ženo Ljudmilo, člani prokremeljske mladine pa so na preži pred morebitno revolucijo.
