Moskva – Šesti krog pogajanj o zagotavljanju varnosti v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, ki potekajo v skladu z mirovnim sporazumom med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim in francoskim predsednikom Nicholasem Sarkozyjem, niso prinesle večjega napredka. Na pogovorih v Ženevi so poleg ruske in gruzinske delegacije sodelovali tudi predstavniki Južne Osetije in Abhazije ter Evropske unije, Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenih držav. »Tako kot vedno so bila pogajanja na čase zelo težavna,« je bil odkritisrčen evropski predstavnik Pierre Morel.
Osem tisoč kvadratnih kilometrov velika Abhazija je stisnjena med Kavkaško gorovje in Črno morje in je dežela neizmernih naravnih lepot, toplote in izobilja. Obala je porasla s palmovimi drevesi, pred vojno so se tamkajšnji sadni vrtovi šibili pod težo limon, pomaranč in mandarin, v daljavi se vzpenjajo s snegom pokriti vršaci …
Moskva – Incidenti, ki se v zadnjih dneh vrstijo ob de facto meji med Južno Osetijo in Gruzijo, dokazujejo, da so razmere na območju petdnevne avgustovske vojne med rusko in gruzinsko vojsko, še naprej napete. To je preizkušnja predvsem za pripadnike opazovalne misije Evropske unije (EUMM), ki so v skladu z mirovnim načrtom pripotovali v Gruzijo 1. oktobra. Pravzaprav je pred resno preizkušnjo kar celotna EU, ki 18. novembra v Ženevi pripravlja mirovno konferenco. Abhazija namreč vztraja, da bo na pogovorih sodelovala le, če jo bodo obravnavali kot samostojno državo.
Gali – Gali, po abhazijsko Gal, je središče istoimenskega okrožja v gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji, ki ga naseljujejo pretežno Gruzinci, nadzirajo pa abhazijske in ruske enote. Pred vstopom v najbolj obubožano in nevarno območje nepriznane pokrajine, v kateri živi 46.000 ljudi, je zato treba čez nadzorni točki obeh vojska, kar je mogoče le s posebnim dovoljenjem oblasti v Suhumiju. Tujim novinarjem za obisk krajev ob de facto meji z Gruzijo najraje določijo kar spremstvo, zaradi katerega je bilo lokalno prebivalstvo do nas verjetno precej bolj zadržano, kakor bi bilo sicer.
Suhumi – Aleksander Ankvab, premier Abhazije (del Gruzije), ki jo kot samostojno državo poleg Rusije priznava le še Nikaragva, je v ekskluzivnem pogovoru za Delo naši posebni poročevalki v abhaški prestolnici Suhumi izjavil, da ima odpadniška gruzinska pokrajina »za samostojnost več argumentov kakor Kosovo«. Hhkrati pa je poudaril veliko vlogo Rusije.
Suhumi – Aleksander Ankvab, premier Abhazije, ki jo kot samostojno državo poleg Rusije priznava le še Nikaragva, za preostali svet pa je še vedno separatistična gruzinska pokrajina, v tuje prestolnice resda potuje nekoliko manj pogosto od svojih kolegov iz drugih držav, zaposlen pa je nemara celo bolj od njih. Spopada se namreč z največjo preizkušnjo, ki lahko doleti državnika – s skromnimi sredstvi mora postaviti na noge povojno gospodarstvo. Ko smo se z njim pogovarjali v njegovi pisarni v središču Suhuma, kakor Suhumi imenujejo v Abhaziji, smo se prepričali, da njegovi telefoni ne zvonijo nič manj obsedeno kakor tisti v pisarnah drugih predsednikov vlad. Zaupal nam je, da ga v zadnjih mesecih pogosto kličejo tudi s tistih koncev sveta, kjer Abhazije ne priznavajo.
Suhumi, Soteska Kadori – Utrip v Suhumiju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Abhazije, je umirjen. Morda celo najbolj od vojne z Gruzijo leta 1992, sledi katere so še vidne na poslopjih sicer veličastnih neoklasicističnih palač in počitniških vil. Zdi se, kot da bi se z avgustovskim ruskim priznanjem v ta konec sveta vrnila spokojnost iz časov, ko se je Abhazija še kitila z nazivom sovjetska riviera. Celo moški, ki na obali Črnega morja preživljajo dneve ob igranju domin, kart in šaha, pa seveda ob kavi za 0,14 evra, prvič po dolgem času ne razpravljalo o politiki in možnosti nove vojne. »Zdaj nas varuje Rusija. Ničesar se ne bojimo. Še nikoli nam ni bilo tako dobro, kot nam je zdaj,« pravi upokojeni Abhazijec Arzu Manjan. Družbo mu delata Gruzinec in Armenec, ki predstavljata le dva od številnih narodov Abhazije, v kateri živi manj kot 300.000 prebivalcev.
Ergneti, Tbilisi– Da bo Rusija posegla v vojno v Južni Osetiji, je bilo jasno že v petek zjutraj, ko se je oglasil predsednik ruske dume Boris Grizlov. Dejal je, da bo Rusija zaščitila tako svoje mirovnike kot ruske državljane v Južni Osetiji. Tam ima ruski potni list 98 odstotkov prebivalcev. Kmalu zatem se je s podobnim sporočilom v Pekingu oglasil še ruski premier Vladimir Putin. »Rusija bo odgovorila na gruzinsko agresijo,« je bil kratek in jedrnat.
