Moskva – V devetmilijonskem Azerbajdžanu, ki leži v energetsko bogatem kaspijskem bazenu, so potekale parlamentarne volitve, na katerih se je 700 kandidatov potegovalo za sedež v 125-članskem parlamentu oziroma milli mejlisu. Za zdaj so kar 64 sedežev zasedali poslanci vladajoče stranke Yeni Azerbajdžan oziroma Novi Azerbajdžan, ki je lojalna avtoritarnemu predsedniku Ilhamu Alijevu. Njegovim lojalistom se tudi tokrat obeta prepričljiva zmaga, ki jo opozicija povezuje z volilnimi prevarami, zaradi česar so se volitve pred petimi leti končale z množičnimi protesti, hkrati pa zgovornim molkom Zahoda. Evropska unija molči, ker si obeta, da bo Azerbajdžan postal glavni dobavitelj plina za plinski projekt Nabucco, s katerim bi se otresla energetske odvisnosti od Rusije, Združene države pa, ker prek Azerbajdžana v Afganistan potujejo ameriški vojaki in oprema.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je med petdnevno turnejo po državah postsovjetskega prostranstva ustavila tudi na Poljskem. S poljskim vodstvom je podpisala modificirani sporazum o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi, v Krakovu pa je nastopila na mednarodni konferenci o demokraciji in človekovih pravicah. »Pred 60 leti je Winston Churchill opozoril, da se na Evropo spušča železna zavesa. Z razpadom Sovjetske zveze je izginila, ostaja pa železni primež, s katerim vlade po vsem svetu počasi teptajo civilno družbo in človeškega duha.«
Moskva – V Gorskem Karabahu, mednarodno nepriznani, a de facto samostojni separatistični enklavi v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci, so bile v nedeljo parlamentarne volitve, na katerih so se v 33-članski parlament prebile tri provladne stranke, ki so bile tam zastopane že doslej. Večjo pozornost kakor same volitve si zato zaslužijo ostri odzivi, s katerimi se je na glasovanje v uporni južnokavkaški regiji s komaj 138.000 prebivalci, odzvala mednarodna skupnost
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je že nekaj dni v črnomorskem letovišču Soči oziroma v svoji zimski rezidenci v bližnjem smučarskem središču Krasna Poljana, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre. V začetku tedna je tam gostil predsednika Armenije in Azerbajdžana, s katerima je reševal konflikt v Gorskem Karabahu, včeraj pa je sprejel še predsednika palestinske uprave Mahmuda Abasa, s katerim sta se posvetila ponovnemu zagonu bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav na dan njunega srečanja je postalo jasno, da ameriškemu odposlancu za Bližnji vzhod Georgeu Mitchellu med nedavnim obiskom v Palestini in Izraelu sprti strani ni uspelo prepričati, da ponovno sedeta za pogajalsko mizo.
Moskva – V moldavski prestolnici Kišinjov je potekalo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, katere predsedovanje po novem letu prevzema Rusija, že tako članica z največjim vplivom. Regionalni organizaciji, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, vse bolj grozi, da bo doživela usodo svoje predhodnice. Vrhunska zasedanja so iz leta v leto manj obiskana, vse več voditeljev postsovjetskega prostranstva pa se raje kakor na Rusijo opira na Evropsko unijo in Združene države Amerike.
Moskva – Prebivalci največje države na Južnem Kavkazu, 8,7-milijonskega Azerbajdžana, so na referendumu podprli neomejeni predsedniški mandat. Azerbajdžan je tako stopil ob bok Kazahstanu, kjer je omejitev predsedniškega mandata pred dvema letoma odpravil parlament, in Venezueli, kjer so volivci pred kratkim o tem prav tako odločali na referendumu. Ustavne spremembe omogočajo azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu neomejeno podaljševanje njegove vladavine. Dinastija Alijev je v tej nekdanji sovjetski republiki sicer trdno v sedlu že skoraj štiri desetletja.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Moskva – Včerajšnja izjava ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, da ZDA ne bodo opustile postavitve protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in ga nadomestile s skupnim ameriško-ruskim v Azerbajdžanu, ki ga je v zameno ponudila Moskva, je v ruski prestolnici za zdaj ostala brez odziva. Presenetljivo ta tema ni prišla na dan niti med kratkim petkovim srečanjem novega ruskega obrambnega ministra Anatolija Serdjukova in njegovega ameriškega kolega. »Pošteno bom povedal, bil sem presenečen. Kratko malo ne vem, kako naj si to razlagam,« je v Bruslju, kjer se je udeležil dvodnevnega zasedanja Nata, komentiral Gates.
