Moskva – Sedmega avgusta 2008 je gruzijska vojska s topniškim obstreljevanjem pozno zvečer začela napad na separatistično pokrajino Južno Osetijo, na kar je Rusija odgovorila z napotitvijo vojaških enot v uporno enklavo. Pet let po petdnevni rusko-gruzijski vojni, v kateri so triumfirale ruske enote, sosedi še nista obnovili diplomatskih odnosov, ki sta jih pretrgali med vojno vihro.
Moskva – Ob četrti obletnici rusko-gruzinske vojne, ki je popolnoma zasenčila odprtje olimpijskih iger v Pekingu in spodkopala odnose med državama, se v Gruziji bojijo ponovitve krvavih dogodkov.
Moskva – V treh mednarodno nepriznanih republikah na postsovjetskem območju – Pridnestrski republiki, Abhaziji in Južni Osetiji – so zamenjali dolgoletne predsednike, še bolj kot to pa je za njihovo prihodnost pomembno, da se na položaj ruskega predsednika v začetku maja vrača Putin.
Moskva – Gruzinska separatistična pokrajina Južna Osetija, ki je po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti in pol razglasila samostojnost, se je znašla na robu državljanske vojne. Razmere so se zaostrile po predsedniških volitvah novembra, na katerih je zmagala opozicijska kandidatka Alla Džiojeva.
Moskva – V noči na 8. avgust 2008 je gruzinska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan pa je v Chinvali prihrumelo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. Takrat sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili podpisala mirovni sporazum, dosežen s posredovanjem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Na zahtevo Moskve so iz prvotnega predloga izpustili zahtevo po »spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije« in Rusija je že konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Obe sta zdaj ruska protektorata, v katerih so nameščeni ruski vojaki in kamor je Rusija v minulih treh letih poslala kar 40 milijard rubljev finančne pomoči.
Moskva – »Vedno smo se zavzemali za pogajanja z Rusijo, a so naša vabila k dialogu vselej zelo grobo zavrnili. Nimam druge možnosti, kakor da se obrnem k moralni avtoriteti evropskega parlamenta in sprejmem enostransko zavezo o neuporabi sile,« se je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili v intervjuju za francoski Figaro zavezal, da gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ne bo poskušal še enkrat pokoriti s silo. Še isti dan je obljubo ponovil tudi pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Pred tem so pri ruski Nezavisimi Gazeti poročali, da se je v Londonu srečal z ruskim poslovnežem, ki je blizu Kremlju, in se z njim menda pogovarjal o obnovitvi diplomatskih odnosov, pretrganih po petdnevni gruzinsko-ruski vojni. Po spopadu je Rusija priznala samostojnost Južne Osetije in Abhazije, ki sta zdaj nekakšna ruska protektorata.
Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva – V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji so včeraj zaznamovali prvo obletnico ruskega priznanja. Pozneje je pokrajini priznala le še Nikaragva, zato živita v popolni mednarodni izolaciji in sta odvisni izključno od ruske humanitarne pomoči. Ob tej priložnosti je rusko zunanje ministrstvo pozvalo mednarodno skupnost, naj sledi njenemu zgledu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, saj se temu odločno upirajo celo države postsovjetskega prostranstva, kakršna je, denimo, Belorusija.
V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, so minuli konec tedna zaznamovali prvo obletnico lanske vojne z Gruzijo, med katero je mesto postalo (in ostalo vse do danes) kup ruševin. Razen nekaterih vladnih poslopij in železniške postaje, ki so jo obnovili, čeprav uporna enklava nima vzpostavljenega železniškega prometa, je pretežni del infrastrukture še vedno razdejan. Prebivalcem ne ostane drugega, kot da se v nekakšnem perverznem mazohizmu oklepajo spomina na razdejanje in smrt.
