Brez države na robu državljanske vojne

Vrhovno sodišče je zaradi domnevnih nepravilnosti volitve razveljavilo, Džiojeva pa je že dvakrat poskušala pripraviti svojo inavguracijo, kar je vršilec dolžnosti predsednika Vadim Brovcev označil za poskus državnega udara. Miniaturno uporno enklavo s komaj 70.000 prebivalci so doslej priznali samo Rusija, Nikaragva, Venezuela in miniaturni pacifiški otoček Nauru, zato na mednarodnem političnem zemljevidu ne obstaja. V Washingtonu, Bruslju in drugih evropskih prestolnicah njihove volitve ignorirajo, priznalo pa jih ni niti južnoosetinsko vrhovno sodišče, ki je zmago Džiojeve razveljavilo. »Ženska predsednica? To ne pride v poštev. Kavkaz je še vedno Kavkaz,« je njene možnosti s seksistično izjavo že vnaprej zavrnil nekdanji predsednik Eduard Kokojti. Džiojeva, o kateri politični nasprotniki pravijo, da je »brezkompromisna in samozavestna kot tank«, mu je dala vetra. Po desetdnevnih opozicijskih protestih je odstopil s položaja, imenoval vršilca dolžnosti in se zavezal, da bo »žrtvoval« še tri visoke vladne uradnike, ki pa so še zdaj na položajih.

Zaradi neizpolnjevanja dogovora je Džiojeva ponovne volitve, ki so jih razpisali 25. marca, razglasila za nelegitimne. Zahtevala je, da ji nemudoma prepustijo predsedniški položaj, in dvakrat je celo že nameravala priseči, kar jo je skorajda stalo življenje. Dan pred napovedanimi slovesnostmi so v njen volilni štab vdrli pripadniki posebnih policijskih enot in končala je v bolnišnici. Po trditvah oblasti je med poskusom aretacije doživela srčni napad, njeni privrženci pa govorijo o policijskem nasilju. »Zelo verjetno je, da je dobila udarec v prsni koš,« je za radijsko postajo Eho Kavkaza izjavil zdravnik Konstantin Gasijev.

Pred hospitalizacijo je Džiojeva napovedovala, da se bo borila do konca: »Državljanska vojna je tragedija. Ne potrebujemo je, ampak če se bojuješ za zakonitost, moraš biti pripravljen na žrtve.« Zaradi zaostrovanja razmer se je kandidaturi na marčevskih predsedniških volitvah odpovedal tudi edini protikandidat na razveljavljenih volitvah Anatolij Bibilov, ki velja za izbranca dolgoletnega predsednika Kokojtija. »Osebne želje, predvsem pa osebne ambicije, niso vredne enega samega človeškega življenja,« je utemeljil svojo odločitev.

Zaskrbljenost so izrazili tudi v gruzinskem zunanjem ministrstvu. »Gre za naše ozemlje, kjer živijo naši državljani. Trenutne razmere so logična posledica grozljive politike, ki jo Rusija izvaja na okupiranih gruzinskih ozemljih,« je sporočil namestnik zunanjega ministra Nikoloz Vašakidze. V odgovor je južnoosetinski odbor za varnost posvaril pred morebitnimi provokacijami gruzinskih varnostnih služb. »Imamo verodostojne informacije, da uradni Tbilisi v republiki s podporo zahoda pripravlja provokacije. Gruzija bo vsekakor poskušala zmotiti naše volitve,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Nekdanja učiteljica Džoijeva je bila nekoč goreča privrženka predsedniškega kandidata Kokojtija, ki jo je po prevzemu predsedniških dolžnosti nagradil s položajem ministrice za šolstvo. Njune poti so se razšle po rusko-gruzinski vojni, ko ga je začela obtoževati vpletenosti v mahinacije z rusko finančno pomočjo, kar je skupaj z gruzinsko gospodarsko blokado v že tako obubožani državi vodilo v inflacijo in brezposelnost. V predvolilni kampanji je obljubljala transparentno porabo ruskega denarja in obnovo v vojni razdejane infrastrukture, zavzemala pa se je tudi za združitev z rusko republiko Severno Osetijo, kar je zagovarjal tudi njen tekmec.

Tekmeca razveljavljenih volitev na marčevski ponovitvi ne bosta kandidirala, sta pa svoji kandidaturi pri osrednji volilni komisiji že vložila južnoosetinski veleposlanik v Moskvi Dmitrij Medojev, ki ga podpira Kremelj, in trener ruske reprezentance v rokoborbi Džambulat Tadjejev. Slednji ima v Južni Osetiji, ki je prežeta s klansko miselnostjo, menda daleč največ podpore.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber