Chinvali – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v začetku tedna v dumo poslal predlog zakona, ki razširja razloge za napotitev ruske vojske zunaj ruskih meja. V skladu s predlogom, ki ga bodo v parlamentu nedvomno potrdil takoj po poletnem dopustu, lahko predsednik vojaško misijo na tuje napoti ob napadu na rusko vojsko ali drugo suvereno državo ter za potrebe varovanja ruskih državljanov ali spopada s pirati.
Chinvali – Na osrednjem trgu južnoosetinskega glavnega mesta Chinvali so na večer pred prvo obletnico krvavega vojaškega spopada z Gruzijo postavljali odre, na katerih so brez izjeme plapolale tako osetinske kot ruske zastave. Prav toliko kot dan žalovanja za žrtvami je bil ta jubilejni dan tudi praznik samostojnosti, ki ga brez Rusije ne bi moglo biti. Državi, ki jih ni le vojaško zaščitila, ampak je priznala tudi njihovo samostojnost, hvaležnost izražajo na vsakem koraku, nanjo pa opominjajo tudi ogromni lepaki z napisi: Za vedno z Rusijo! Prav po njeni zaslugi je bilo prvo povojno leto tudi najbolj mirno v zadnjih dvajsetih letih, nam zagotavljajo naši sogovorniki.
Chinvali – Na prvo obletnico silovitega napada gruzinske vojske na južnoosetinsko glavno mesto Chivali, o katerem smo avgusta lani v Delu poročali med prvimi, če ne sploh kot prvi tuji medij, so pred nekdanjim oporiščem ruskih mirovnikov namestili križ. Ruski vojaki so medtem skupini tujih novinarjev ponosno razkazovali ruski vojaški arzenal, nameščen v Južni Osetiji, ki za zahod ostaja gruzinska separatistična pokrajina. Njeno samostojnost sta za zdaj priznali le Rusija in Nikaragva.
Moskva – Pred prvo obletnico petdnevne vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji postajajo razmere na Južnem Kavkazu iz dneva v dan bolj vroče, Moskva pa zaostruje retoriko. Na poročila o vnovičnem obstreljevanju in eksplozijah, za katere južnoosetinska in gruzinska stran obtožujeta druga drugo, je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da »si v primeru nadaljnjih provokacij s strani Gruzije pridružuje pravico do uporabe vseh sredstev za zaščito državljanov Južne Osetije in ruskih vojakov«. Gruzinske oblasti so Rusijo v zameno obtožile apetitov po novem koščku gruzinske zemlje.
Moskva – Z de facto meje med Gruzijo in Južno Osetijo zadnje dni poročajo o vse pogostejših incidentih, za katere obe strani vzajemno obtožujeta druga drugo. Do resnega incidenta je prišlo v v noči na četrtek, ko je v eksploziji življenje izgubil neki Gruzinec, njegova otroka pa naj bi bila huje ranjena in se zdaj zdravita v bolnišnici v Tbilisiju. Kako natančno je prišlo do doslej najhujšega incidenta po avgustovski vojni, še ni znano, saj tudi glede slednjega obstajajo različne verzije.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v ponedeljek nenapovedano obiskal Južno Osetijo, ki jo Rusija od vojne lanskega avgusta obravnava kot samostojno državo, za Zahod pa je ostala gruzinska separatistična pokrajina. »Zahvaljujem se vam, ker ste me povabili v svojo novo državo, ki je nastala kot posledica težkih, dramatičnih dogodkov,« je poudaril med prvim obiskom, za katerega se je odločil manj kot mesec dni pred prvo obletnico vojne med Rusijo in Gruzijo. Gruzinske oblasti so obisk označile za rusko provokacijo.
Moskva – Šesti krog pogajanj o zagotavljanju varnosti v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, ki potekajo v skladu z mirovnim sporazumom med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim in francoskim predsednikom Nicholasem Sarkozyjem, niso prinesle večjega napredka. Na pogovorih v Ženevi so poleg ruske in gruzinske delegacije sodelovali tudi predstavniki Južne Osetije in Abhazije ter Evropske unije, Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenih držav. »Tako kot vedno so bila pogajanja na čase zelo težavna,« je bil odkritisrčen evropski predstavnik Pierre Morel.
Moskva - Na parlamentarnih volitvah v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji je po pričakovanjih slavila stranka Enotnost, ki se zavzema za močno predsedniško oblast in je prejela kar 46,36 odstotka vseh glasov. Sledita ji Narodna stranka ter Komunistična partija, ki sta prav tako lojalni predsedniku Eduardu Kokoitiju. Ta bo imel v 34-članskem parlamentu dvotretjinsko večino, s katero bo lahko izpeljal ustavne spremembe, ki bi mu omogočile še tretji predsedniški mandat. »Do tega me loči še leto in pol in o tretjem predsedniškem mandatu še ne razmišljam,« se je v intervjuju za AFP izognil jasnemu odgovoru o ambicijah po še tretjem predsedniškem mandatu.
Moskva – V gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji so včeraj potekale prve parlamentarne volitve po vojni avgusta lani, ki ji je sledilo rusko priznanje njene neodvisnosti. Južnoosetinska opozicija je že več mesecev pred odprtjem volišč začela opozarjati, da je edini cilj volitev v parlamentu zagotoviti prevlado strank, lojalnih predsedniku Eduardu Kokoitiju, s čimer bi si ta zagotovil podporo za ustavne spremembe za razširitev predsedniškega mandata. Nekdanji prvak v borilnih veščinah, ki bo drugo leto končal drugi predsedniški mandat, v parlamentu zdaj nima dvotretjinske večine, ki bi mu to omogočila.
