Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Ljubljana – Boji na vzhodu Ukrajine naj bi v noči na nedeljo potihnili. Dogovor o premirju je rezultat celonočnih pogajanj v Minsku, na katerih so sodelovali ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik François Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel. Glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri ali s figo v žepu.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Rusija ne bo tolerirala globalnega sistema z enim samim absolutnim voditeljem, ki se je vzpostavil kot rezultat hladne vojne, je dal ruski predsednik Vladimir Putin vedeti na predvečer mirovnih pogajanj v Minsku. »Putin ne bo sprejemal ultimatov,« je pozneje za vsak primer ponovil še njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Mirovna pobuda francoskega predsednika Françoisa Hollanda in nemške kanclerke Angele Merkel za rešitev krize na vzhodu Ukrajine je bila videti nadvse spontana, saj so bili z njo seznanjeni le »posvečeni«. Gre dejansko za pobudo »stare Evrope«, ki je končno zbrala pogum, da Združenim državam Amerike vrne, ker so ji v začetku krize v Ukrajini pokazale sredinec?
Moskva – »Pogovori med Putinom, Hollandom in Merklovo so se začeli. Na voljo smo imeli 30 sekund. Komentarjev niso dali,« je ruska fotografinja sporočila izza zaprtih vrat kremeljske dvorane, v kateri so se začeli prvi resni pogovori za mirno rešitev krize v Ukrajini.
Ruska politična in gospodarska elita svari Zahod, naj ustavi konje. Če bodo nadaljevali svoje kaznovalne ukrepe, bodo le še zaostrili že tako napeto situacijo. »V hladni vojni smo že. Na žalost ne morem zagotoviti, da ne bo na koncu še njene bolj vroče različice,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozoril na čedalje večjo verjetnost, da bo Rusija na pritiske odgovorila tam, kjer najbolj boli. Je mogoča celo ustavitev dobave plina evropskim porabnikom?
Na vzhodu Ukrajine so se razvneli najhujši spopadi po septembrskem premirju, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Obsežno uporniško ofenzivo so potrdili tudi v Kijevu, kjer se bojijo strateške obkolitve ukrajinskih enot v kraju Debalceve, ki leži med uporniškima utrdbama Lugansk in Doneck. Zaradi čedalje večjega števila civilnih žrtev mednarodna skupnost Rusiji grozi z novimi sankcijami.
