Moskva – Rusko vodstvo se je na operacijo Nata v Libiji vseskozi odzivalo precej nekonsistentno. Najprej se je vzdržalo glasovanja o resoluciji, s katero je varnostni svet ZN podprl vojaški poseg, libijsko začasno vlado je priznalo mesece za drugimi državami, libijski konflikt pa je sprožil enega redkih javnih sporov v vladajočem tandemu.
Moskva – Na sodišču v Londonu se nadaljuje obravnava v tožbi, ki jo je ruski tajkun Boris Berezovski vložil proti ruskemu oligarhu Romanu Abramoviču.
Moskva – EU je odpovedala srečanje z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem, na katerem naj bi uskladili še zadnje podrobnosti pridružitvenega sporazuma z Ukrajino in ustanovitve prostotrgovinskega območja. Zaušnica iz Bruslja je posledica obsodbe nekdanje premierke, ki so jo v Evropi označili za politično motivirano.
Moskva – Na treh ruskih državnih televizijskih postajah so v ponedeljek zvečer predvajali obsežen intervju s premierom Vladimirjem Putinom, ki je bil njegov prvi daljši nastop po oznanilu, da se namerava vrniti na predsedniški položaj.
»Ko so nam leta 2004 v Barceloni podelili Nansenovo nagrado Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, so na mojo nesrečo na slovesnost povabili tudi ambasadorko dobre volje Angelino Jolie. Pojma nisem imela, kdo je, vendar zaradi nje ni nikogar zanimalo, kdo sem in kaj počne človekoljubna organizacija Memorial. Ljudje so se do nje obnašali kot verniki, ki srečajo Jezusa Kristusa. Kričali so: 'Angelina, dotakni se me!' Ko so mi podelili nagrado, so ljudje tudi k meni začeli prihajati po avtograme. Spraševali so me, ali sem ruska Angelina Jolie. 'Upam, da ne,' sem jim hitela odgovarjati.«
Moskva – V Rusiji se danes spominjajo pete obletnice umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je vsemu svetu razkrivala ruske zlorabe v Čečeniji, molčala pa ni niti o zločinih čečenskih upornikov. Ker se hočejo izogniti politizaciji žalnih slovesnosti v predvolilnem obdobju, bodo v njen spomin letos potekale brez javnega shoda, ki se je v Moskvi vsako leto začel z igranjem glasbe, ki jo je na usodni dan med vračanjem z dela poslušala v avtomobilu. Pred vrati svojega doma je umrla ob 16.30 po moskovskem času. Stara je bila 48 let.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo posvaril, da bo ruska vlada pozorno spremljala dogajanje v zvezi s preiskavo zaradi suma neupoštevanja pravil o varstvu konkurence, ki jo je evropska komisija prejšnji teden sprožila v podružnicah ruskega plinskega monopolista Gazprom v vzhodni in srednji Evropi. »Ali so že priprli kakšnega predstavnika Gazproma?« je zahteval odgovor od predsednika Gazpromove uprave Alekseja Millerja, ki je aretacije zanikal. Pri Gazpromu ne dvomijo, da gre za politično motivirano akcijo Evropske unije, ki se boji še večje odvisnosti od ruskega plina. Pol milijarde evropskih porabnikov in 20 milijonov evropskih podjetij uvozi kar 60 odstotkov vsega plina. Večino prav iz Rusije.
Šibkejši člen vladajočega ruskega tandema
