Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odložilo razsodbo glede največjega zahtevka v svoji 60-letni zgodovini, v katerem je 55.000 nekdanjih delničarjev nekoč največje ruske naftne družbe Jukos rusko vlado tožilo zaradi nezakonite razlastitve, za kar so zahtevali 98 milijard dolarjev odškodnine. Poleg tega so sodniki zavrnili tudi trditev, da je bil sodni proces proti Jukosu politično motiviran.
Moskva – V ruski dumi bo izredno zasedanje posvečeno varnosti v letalskem prometu, na katerem bodo menda vse parlamentarne stranke, razen vladajoče Enotne Rusije, zahtevale odstop ministra za transport Igorja Levitina, ki bo poslancem predstavil poročilo o stanju ruskega civilnega letalstva. Zasedanje sta spodbudili nedavna nesreča letala Jak-42 v bližini mesta Jaroslavl, v kateri so umrli vsi člani hokejskega moštva Lokomotiv Jaroslavl, in junijska nesreča letala Tu-134 v Republiki Kareliji, v kateri je umrlo 47 ljudi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na zadnjo tragedijo odzval podobno kot ob nesreči ladje Bolgarija na reki Volgi, ko je odredil pregled vseh potniških transportnih sredstev.
Moskva – V Rusiji, kjer kadi kar 40 odstotkov od skupaj 143 milijona prebivalcev, so napovedali vojno tobaku. Zaradi bolezni, ki jih povezujejo s kajenjem, na leto umre skoraj pol milijona kadilcev. Kot podpisniki protikadilske konvencije Svetovne zdravstvene organizacije so pripravili enega najostrejših osnutkov protitobačnega zakona, ki kajenje prepoveduje na vseh javnih mestih. Kritiki se bojijo, da se bo v Rusiji zgodilo nekaj podobnega kot v Grčiji, ki ima največji odstotek kadilcev v EU (40 odstotkov prebivalcev) in kjer so prav tako že sprejeli zakon o prepovedi kajenja na vseh javnih mestih, vendar ga nihče ne spoštuje.
Moskva – »Za nami je zelo zabavno potovanje,« se je severnokorejski voditelj Kim Džong Il zahvalil gostitelju Dmitriju Medvedjevu. Srečala sta se v ruskem vojaškem oporišču v Ulan Udeju, glavnem mestu ruske budistične republike Burjatije. V borovem gozdičku je bil dosežen sporazum o obnovitvi šeststranskih pogajanj o severnokorejskem jedrskem programu ter morebitni uvedbi moratorija na preizkušanje orožja za množično uničevanje.
Moskva – V Rusiji so prijeli domnevnega organizatorja umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je popisovala temne plati vojne v Čečeniji in je bila na svojem domu v Moskvi ubita pred skoraj petimi leti. Hkrati z aretacijo upokojenega policijskega podpolkovnika Dmitrija Pavljučenkova, ki je v zameno za plačilo menda organiziral kriminalno skupino, domnevno odgovorno za njen umor, so preiskovalci napovedali še, da razpolagajo tudi z informacijami o domnevnem naročniku umora. »Za zdaj je prezgodaj, da bi objavili njegovo ime,« so bili skrivnostni pri preiskovalnem odboru generalnega državnega tožilstva.
Moskva – Na vesti o zlomu Gadafijevega režima se je Rusija odzvala s pozivi mednarodni skupnosti, naj se ne vmešava v libijske notranje zadeve, ampak naj raje pomaga pri zaščiti civilistov in sestavljanju zakonite oblasti. Ruska diplomacija je izrazila upanje, da bodo uporniki takoj po prevzemu oblasti ustavili prelivanje krvi, prvi diplomat Sergej Lavrov pa je vnovič poudaril, da bi se agonija, če bi se konflikta lotili z diplomatskimi sredstvi, končala veliko prej. Ob tem je opozoril narodni prehodni svet, da je odgovoren za prihodnji razvoj Libije, in ga pozval k čimprejšnjemu dialogu o nastanku demokratičnih institucij.
Moskva – Luksuzni vlak severnokorejskega voditelja Kim Džong Ila z oklepljenim spodnjim delom in vagonom, ki ga je sovjetski diktator Stalin podaril njegovemu očetu Kim Il Sungu, je v soboto zgodaj zjutraj pripotoval na ruski Daljni vzhod, kjer so Kimu s kruhom in soljo izrekli tradicionalno rusko dobrodošlico. Njegov tretji prihod v Rusijo je bil tako kot prejšnja dva nenapovedan, v tančico skrivnosti pa so zavite tudi druge podrobnosti. Za zdaj je znano le, da se bo srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, kar naj bi se po neuradnih informacijah zgodilo že jutri v Ulan Udeju, glavnem mestu ruske republike Burjatije.
Moskva – Dvajset let po neuspelem poskusu državnega udara, s katerim so nasprotniki politike glasnosti in perestrojke poskušali ustaviti reforme, kar je posledično pripeljalo do razpada Sovjetske zveze, se v Rusiji krepi nostalgija. Po javnomnenjski raziskavi centra Wziom si kar petina vprašanih želi vrnitve Sovjetske zveze. Pred desetletjem je takšno željo izrazilo samo 16 odstotkov državljanov. Med tistimi, ki tako kot nekdanji ruski predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin menijo, da je bil razpad ZSSR »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«, ni ruskih borcev za človekove pravice in opozicijskih politikov. Enaindvajsetega avgusta, na dan, ko se je tridnevna napetost dokončno polegla, bodo praznovali zmago nad prevratniki in aktualno oblast spomnili na nujnost uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja.
Moskva – Na 10. mednarodnem salonu letalstva in kozmonavtike (MAKS), ki ga vsako drugo leto organizirajo v kraju Žukovski blizu Moskve, je bila premierna predstavitev prvega ruskega lovca pete generacije suhoj T-50. Ta je ruski odgovor na ameriški radarjem nevidni lovec F-22 raptor, ki je najdražje letalo na svetu in so ga ZDA zasnovale že pred dvema desetletjema. V bližnji prihodnosti ga bodo nasledili lovci F-35. Rusija je kljub dolgoletni zamudi svojo novo pridobitev promovirala kot dokaz preporoda ruske letalske industrije.
Moskva – Vse kaže, da bodo decembrske parlamentarne volitve v Rusiji povzročile trenja z Zahodom, kakršna so izbruhnila že na volitvah pred štirimi leti. Takrat je Rusija Ovsejevemu uradu za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki se ukvarja z opazovanjem volitev, tako močno pristrigla peruti, da so se pri organizaciji odločil za bojkot. Volitve so tako spremljali zgolj opazovalci parlamentarne skupščine Ovseja in Sveta Evrope, ki so razsodili, da niso bile niti svobodne niti poštene. Rusija bo tudi tokrat spustila v državo omejeno število zahodnih opazovalcev, je bil na nedavni tiskovni konferenci jasen predsednik osrednje volilne komisije Vladimir Čurov. Hkrati je zatrdil, da so se odnosi z ODIHR v zadnjem času precej izboljšali. »Zasluga za to gre predvsem značaju Janeza Lenarčiča,« je polaskal slovenskemu direktorju urada, s katerim se je maja srečal v Varšavi.
