Postsovjetsko območje – zlasti Ukrajino in Rusijo, manj pa tudi Armenijo, Gruzijo in Kazahstan – je prizadel smrtonosni izbruh svinjske gripe. Samo v Ukrajini, kjer so 16. januarja razglasili karanteno in odpovedali vse javne prireditve in šolski pouk, je po zadnjih podatkih že 122 smrtnih žrtev epidemije, 2,6 milijona ljudi pa je okuženih, je sporočil minister za zdravstvo Aleksander Kvitašvili. Pojavila se je celo nova oblika virusa, ki je znan pod oznako A (H3N2).
Ljubljana – Slovensko-ukrajinski odnosi so od nekdaj dobri, po izbruhu napetosti med Ukrajino in Rusijo zaradi ruske priključitve Krima ter državljanske vojne v Donbasu pa so se razcveteli. Poleg politične in humanitarne pomoči Slovenija po novem Ukrajini zagotavlja celo opremo za potrebe informacijske vojne.
Z 10. januarjem Ukrajina uvaja prepoved na uvoz nekaterih prehrambnih izdelkov iz Rusije, kar je njen odgovor na izključitev Ukrajine iz prostotrgovinskega sporazuma z Rusijo. Ta je v začetku januarja uvrstila Ukrajino tudi med države, iz katerih je prepovedan uvoz hrane, s čimer se je uradna Moskva odzvala na protiruske sankcije.
Po površini največja evropska država je na kolenih. Mirovni sporazum iz Minska se v praksi ne uresničuje, tako gospodarsko kot politično in vojaško pa je Ukrajina povsem odvisna od Zahoda.
Evropska unija je za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, kot razlog pa navedla neizpolnjevanje mirovnih sporazumov iz Minska. V Rusiji odgovarjajo, da je kriva Ukrajina, s katero uradna Moskva s 1. januarjem prihodnjega leta ukinja prostotrgovinski sporazum, ker bo na prvi dan prihodnjega leta začel veljati prostotrgovinski sporazum, ki ga je Ukrajina sklenila z Evropsko unijo.
Okrožno sodišče v Kijevu je ugodilo tožbi ukrajinskega pravosodnega ministrstva in prepovedalo Komunistično partijo. Stranka je tudi sicer životarila na obrobju, saj se ji na parlamentarnih volitvah pred dobrim letom prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v parlament.
Dr. Jelena Jurišić je predstojnica oddelka za komunikologijo na zagrebškem vseučilišču, vse od krize v Ukrajini pred dobrima dvema letoma pa je tudi ena najbolj iskanih hrvaških zunanjepolitičnih komentatork. Veliko časa je preživela v Rusiji, zato z enako lahkotnostjo kot zahodne secira tudi ruske medije. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor sta po njenem predstavnika »ameriškega pogleda na evropsko varnost«.
Ukrajinske varnostne službe bodo dva tedna v povečani pripravljenosti, saj je ukrajinska tajna služba SBU prejela namig o možnih terorističnih napadih v večjih ukrajinskih mestih, kot so Kijev, Dnepropetrovsk, Lvon in Harkov. »Po uničujočih napadih v Parizu smo prejeli informacije o možnih povezavah teroristov Islamske države z islamskimi skrajneži, ki so že v Ukrajini,« je pojasnil ukrajinski predsednik Petro Porošenko.
Ljubljana – Slovenski predsednik Borut Pahor si bo danes v Lvovu na zahodu Ukrajine v družbi ukrajinskega predsednika Petra Porošenka ogledal nogometno tekmo med slovensko in ukrajinsko reprezentanco. »Nogometno diplomacijo« je Pahor začel leta 2009, ko si je še kot premier v Mariboru skupaj s takratnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom ogledal nogometno tekmo med slovensko in rusko reprezentanco.
