Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Ne bojiš se povedati, o čem razmišljaš. Spoštujem tvojo odkritost. Ko si bova povedala vse, se bova rokovala. Bil si odločen voditelj,« je ameriški predsednik George Bush popihal na dušo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Ta mu je nemudoma vrnil poklon: »Z ameriškim predsednikom je bilo zanimivo in prijetno sodelovati. Vedno sem spoštoval njegovo človečnost, odkritost, odprtost in pripravljenost poslušati. To je veliko vredno.« Ameriški in ruski predsednik sta se v sedmih letih srečala kar osemindvajsetkrat; večkrat se je Bush sestal samo z nekdanjim britanskim premierom Tonyjem Blairom.
Moskva – »V Bukarešti bom še enkrat jasno predstavil ameriško stališče: zavzemamo se za potrditev akcijskega načrta za članstvo Ukrajine in Gruzije. Moj obisk tukaj bi moral biti jasen signal, da to, kar govorim, tudi resno mislim: v našem interesu je, da Ukrajina postane članica,« je ameriški predsednik George Bush poudaril na skupni tiskovni konferenci z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. V predsedniški palači so Busha sprejeli s cvetjem, na ulicah pa je njegov obisk spremljalo na tisoče nasprotnikov članstva v Natu.
Moskva – Ameriški predsednik George Bush je pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Ukrajino, s katerim bi rad utrdil podporo hitremu ukrajinskemu članstvu v zvezi Nato. To bo na bližajočem se vrhu v Bukarešti eno najtežjih vprašanj. Številne članice severnoatlantskega zavezništva namreč širitvi Nata na Ukrajino in Gruzijo odločno nasprotujejo. Ker mora biti odločitev o tem soglasna, bosta morali ti dve nekdanji sovjetski republiki na vabilo najverjetneje počakati do konca prihodnjega leta.
Moskva – Ameriškega predsednika Georgea Busha so na Trgu neodvisnosti v Kijevu pričakali demonstranti, ki nasprotujejo članstvu Ukrajine v Natu. Proti je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kar 35 odstotkov Ukrajincev, medtem ko članstvo podpira le nekaj več kot 11 odstotkov državljanov. Opozicijski Stranka regij in komunisti vztrajajo, da takšni rezultati kar kličejo po referendumu, zato so skoraj mesec dni blokirali delo vrhovne rade. Do članstva sta postala v javnih nastopih zadržana celo njegova najbolj goreča zagovornika, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko. V ozadju njune previdnosti so predsedniške volitve, ki bodo v Ukrajini prihodnje leto.
Moskva – »Gre za veliko stvar. To je nekaj novega,« je neimenovani predstavnik Busheve administracije komentiral nepričakovano odločitev ameriškega predsednika, da v tokratno evropsko turnejo vključi tudi obisk Rusije. Da bo poleg Ukrajine, Romunije in Hrvaške obiskal tudi črnomorsko letovišče Soči, je ameriški predsednik George Bush sporočil šele na tiskovni konferenci v sredo. Srečanje bo 6. aprila in bo najverjetneje zadnje med Bushem in Putinom. Idejo zanj je dal ruski predsednik Vladimir Putin, ki želi z izbiro kraja srečanja popularizirati tudi prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 2014.
Moskva - »Z zlomljeno roko ne bom tako težaven pogajalec,« se je ameriški obrambni minister Robert Gates pred srečanjem z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pošalil na račun svojega mavca. »Bomo videli,« se je ta nadvse zadržano odzval na uvodno šalo. Gates in ameriška zunanja ministrica Condoleeza Rice sta bila zaradi želje po preboju glede ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita med obiskom v Moskvi resda nadvse šarmantna in zadržana v kritikah na račun Rusije, a dvodnevni obisk na tem področju kljub temu ni prinesel otipljivih rezultatov. Ameriško delegacijo, ki se je včeraj na pogovorih sestala z ruskim obrambnim in zunanjim ministrom Anatolijem Serdjukovom in Sergejem Lavrovom, je poleg Medvedjeva sprejel tudi aktualni ruski predsednik Vladimir Putin.
Moskva – Ruski bombnik Tu-95 iz leta 1950, znan tudi kot »medved« in nekakšna ikona hladne vojne, je povzročil novi incident med Rusijo in Združenimi državami ter Rusijo in Japonsko. Konec prejšnjega tedna sta dve letali tega tipa najprej stopili v japonski zračni prostor, nato pa je eno v nizkem letu preletelo še ameriško letalonosilko Nimitz, ki pluje po Pacifiku.
Moskva – Opolnoči v noči na sredo je začel veljati ruski moratorij na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi, ki omejuje število tankov, bojnih letal in težkega topništva, predvideva pa tudi vzajemni inšpekcijski nadzor med državami in sodelovanje v okviru vojaških vaj. Po trditvah načelnika generalštaba ruske vojske Jurija Balujevskega Rusija ni mogla ravnati drugače, saj je zveza Nato presegla s sporazumom dovoljeno količino orožja, in sicer 6000 tankov, 10.000 oklepnikov, 5000 kosov topniškega orožja in 1500 vojaških letal. Poleg tega po njegovih besedah baltske države, ki sporazuma niso niti podpisale, ostajajo nekakšne »sive cone«.
Moskva – Ruska stran ne popušča in zdaj bi moralo tudi Washingtonu postati kristalno jasno, da je zanjo edina sprejemljiva rešitev opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi. V ruskem zunanjem ministrstvu so namreč le dan potem, ko so prejeli najnovejši ameriški pisni predlog, namignili, da jih tudi ta bržkone ne bo zadovoljil. Na obsežno gradivo so čakali vse od srečanja obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki je sredi oktobra potekalo v Moskvi. »Predloge še proučujemo, ampak na prvi pogled lahko povem, da niso tisto, o čemer smo se pogovarjali,« so dokument raztrgali, še preden so se poglobili vanj.