Po klavrnem propadu ruskega plinskega projekta Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Evropo mimo Ukrajine, je Rusija začrtala Turški oziroma Balkanski tok, prek katerega bi leta 2019 začel teči plin, ki ga bo samo še do tega datuma pošiljala po ukrajinskem sistemu plinovodov. Pripravljenost na sodelovanje so izrazile Turčija, Grčija, Madžarska, Srbija in Makedonija, kjer zaradi tega že čutijo pritiske Bruslja in Washingtona.
Po nemški kanclerki Angeli Merkel je nepričakovano pripotoval na obisk v Rusijo še ameriški državni sekretar John Kerry, ki se je tam zadnjič mudil pred dvema letoma. V ruskem črnomorskem letovišču Soči ga je pozno popoldne sprejel ruski predsednik Vladimir Putin, ki je okleval do zadnjega. Pred tem se je Kerry kar štiri ure pogovarjal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.
Ob 10. obletnici »revolucije tulipanov«, s katero se je končala vladavina predsednika Aškarja Akajeva ter 5. obletnici krvave »druge kirgiške revolucije«, se v Kirgiziji bojijo novih vrenj. Razlog je kar 150 ton ameriške diplomatske pošte, ki naj bi pred kratkim prispela v to pretežno muslimansko državo s 5.6 milijona prebivalci.
Ljubljana – Pomočnica ameriškega državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Victoria Nuland je končala delovni obisk v Sloveniji. K nam je pripotovala iz Grčije, danes bo obiskala še Italijo, nato pa se bo v Bruslju srečala s predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Pred odhodom na evropsko turnejo ni skrivala, da bo poskušala doseči evropsko soglasje za nove sankcije proti Rusiji.
Ljubljana – Vprašanje, ali Slovenija podpira nove sankcije proti Rusiji, smo poslali v urad predsednika, predsedniku vlade ter na zunanje ministrstvo, vendar konkretnih odgovorov nismo dobili. Nekaj izvoznikov smo vprašali, ali jim bolj škodijo ti ukrepi ali nizek tečaj rublja. Evropska unija za zdaj ne bo odpravila sankcij, ki jih je sprejela proti Rusiji zaradi Ukrajine, in tudi iz Moskve ni slišati, da bi razmišljali o odpravi protiukrepov.
Spopadi na vzhodu Ukrajine so potihnili, a so v Washingtonu kljub premirju sprejeli odločitev, da bodo poslali v Ukrajino majhne trote in oklepna vozila humvee, v Latvijo pa je že prispelo 120 ameriških tankov. Z gotovostjo je mogoče napovedati, da se bodo napetosti med vzhodom in zahodom spomladi le še zaostrile. Kaže tudi, da uradni Kijev načrtuje novo ofenzivo na separatistični vzhod države.
Rusija ne bo tolerirala globalnega sistema z enim samim absolutnim voditeljem, ki se je vzpostavil kot rezultat hladne vojne, je dal ruski predsednik Vladimir Putin vedeti na predvečer mirovnih pogajanj v Minsku. »Putin ne bo sprejemal ultimatov,« je pozneje za vsak primer ponovil še njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Mirovna pobuda francoskega predsednika Françoisa Hollanda in nemške kanclerke Angele Merkel za rešitev krize na vzhodu Ukrajine je bila videti nadvse spontana, saj so bili z njo seznanjeni le »posvečeni«. Gre dejansko za pobudo »stare Evrope«, ki je končno zbrala pogum, da Združenim državam Amerike vrne, ker so ji v začetku krize v Ukrajini pokazale sredinec?
