Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V želji, da bi pred olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014 uredil razmere na nemirnem Severnem Kavkazu, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ustanovil novo Severnokavkaško zvezno okrožje, v katero so vključene najbolj nemirne in gospodarsko nerazvite ruske republike: Dagestan, Ingušetija, Čečenija, Severna Osetija, Kabardino-Balkarija, Karačajo-Čerkezija in Stavropolski kraj. Za upravitelja kavkaškega prostranstva je imenoval Aleksandra Hloponina, ki se je pred tem izkazal v Sibiriji. Ideja ni revolucionarna in svojega posebnega odposlanca na Kavkazu je imel že car Nikolaj II., posebno kavkaško okrožje pa je obstajalo tudi med vladavino Josipa V. Stalina.
Moskva – V Moskvi uradno živi deset milijonov, neuradno pa kar 14 milijonov prebivalcev, vsak dan pa sprejme še dodatnih deset milijonov dnevnih migrantov, ki tja pripotujejo s trebuhom za kruhom. V največjem ruskem mestu je skoncentriranih kar 80 odstotkov ruskih bank, podjetij in drugega bogastva, ki ga dodobra obvladuje župan Jurij Lužkov. Večni župan, ki na tem položaju vztraja že 18 let, je zaradi svoje odločnosti in brezkompromisnosti med Moskovčani znan preprosto kot car oziroma šef in je bil dolgo tretji najbolj priljubljen ruski politik. Če je med prebivalci ruske prestolnice dolgo imel skoraj 70-odstotno podporo, je ta v zadnjem letu zdrsnila na pičlih 36 odstotkov. Krive so predvsem kritike, ki so se nanj usule zaradi domnevne korupcije in klientelizma.
Moskva – Rusija je v začetku tedna v Ukrajino vendarle poslala novega veleposlanika Mihaila Zurabova, s čimer so odlašali zaradi protiruske politike aktualnega ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka. Ta je bil v prvem krogu ukrajinskih predsedniških volitev popolnoma poražen, zato analitiki Zurabovo napotitev razumejo kot simbolično dejanje, s katerim hoče Rusija pokazati, da je zanjo sprejemljiv vsakdo, da le ni Juščenko.
Moskva – Ruski časniki so na predvečer konference o Afganistanu objavili izhodišča, s katerimi je v London odpotovala ruska delegacija. Razkrili so, da bo Rusija poskušala za svoja podjetja pridobiti pravico za obnovo 142 tovarn in infrastrukturnih objektov, ki so jih med leti 1952 in 1988 zgradili sovjetski strokovnjaki. Gre za hidroelektrarno Pul-i-Kumri na reki Kunduz, jez Naglu na reki Kabul, predor Salang skozi gorovje Hindukuš in tovarno gnojil v Mazar-i-Sharifu. Po nekaterih podatkih naj bi omenjeni objekti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predstavljali kar 60 odstotkov afganistanskega BDP.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je že nekaj dni v črnomorskem letovišču Soči oziroma v svoji zimski rezidenci v bližnjem smučarskem središču Krasna Poljana, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre. V začetku tedna je tam gostil predsednika Armenije in Azerbajdžana, s katerima je reševal konflikt v Gorskem Karabahu, včeraj pa je sprejel še predsednika palestinske uprave Mahmuda Abasa, s katerim sta se posvetila ponovnemu zagonu bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav na dan njunega srečanja je postalo jasno, da ameriškemu odposlancu za Bližnji vzhod Georgeu Mitchellu med nedavnim obiskom v Palestini in Izraelu sprti strani ni uspelo prepričati, da ponovno sedeta za pogajalsko mizo.
Moskva – V Rusiji so bili v zadnjem času priča številnim policijskim škandalom, ki so razkrili, da lahko »možje v modrem« počnejo, kar se jim pač zahoče. Pokazalo se je, da pred njimi niso varni niti novinarji, kaj šele navadni ljudje. Najbolj tragičen primer je smrt novinarja iz Tomska v Sibiriji, ki so ga v policijski treznilnici brutalno pretepli in spolno zlorabili. Najbolj pa odmeva aretacija fotografa državne tiskovne agencije Ria Novosti, ki so ga priprli na nedavnem nedovoljenem shodu opozicije, kjer je bil po službeni dolžnosti.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na včerajšnji novoletni tiskovni konferenci predstavil dosežke ruske diplomacije v preteklem letu, ki ga je po njegovih besedah zanamovala predvsem gospodarska kriza, zaradi katere je ponekod prišlo celo do bolj aktivnega sodelovanja. Ocenil je, da je leto zaznamovala krepitev multipolarnosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu, ki po njegovi napovedi ne bo preprosto. Mednarodna skupnost se bo morala še naprej ukvarjati s problemi, kakor sta jedrski Iran in Severna Koreja, vojni v Afganistanu pa ni videti konca.
Kijev – V prostorih osrednje volilne komisije v Kijevu so preštevali glasove nedeljskih predsedniških volitev, pred poslopjem pa se je zbralo več sto privržencev predsedniškega kandidata Viktorja Janukoviča, ki je v prvem krogu zbral največ glasov. Staro in mlado se je veselilo njegove uvrstitve in zagotavljalo, da ne bodo dovolili ponovitve scenarija izpred petih let, ko so zaradi množičnih kršitev razveljavili drugi krog volitev, na katerih je potem zmagal sedanji predsednik Viktor Juščenko. »Pri nas je zelo popularna anekdota, ki gre takole: Če ima nekdo ženo z dvema levima rokama, ga njegovi prijatelji začnejo zbadati, da mu jo je verjetno izbralo sodišče. Na ta način je predsednik postal Juščenko in jaz ga ne priznavam,« se je razburjal udeleženec shoda Ivan, ki je v Kijev pripotoval iz Odese, pristaniškega mesta na jugu.
Kijev– Prvi uradni rezultati petih predsedniških volitev v Ukrajini so potrdili, da se bosta v drugem krogu, ki bo 7. februarja, pomerila predsednik Stranke regij Viktor Janukovič in premierka Julija Timošenko. Po preštetju 95 odstotkov glasov je Janukovič dobil 35,42-, Timošenkova pa 24,95-odstotno podporo. Številni analitiki ocenjujejo, da je Janukovič dosegel maksimum, zato napovedujejo, da bo Ukrajina verjetno dobila prvo predsednico. V nasprotju s pričakovanji je bila visoka tudi volilna udeležba – kar 67-odstotna.