Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Umor ukrajinskega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja, ki je na spletni strani Ukrajinska pravda razkrival koruptivnost politične elite, je pomenil preobrat v predsedovanju dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme. Zaradi govoric, da je prav on ukazal novinarjevo odstranitev, so v Kijevu leta 2001 izbruhnile množične demonstracije, v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je bilo slišati pozive k izključitvi Ukrajine. Šest let po odhodu Kučme z oblasti utegne primer vendarle dobiti epilog.
Moskva – Ameriški obrambni minister Robert Gates se je zadnji dan obiska v Rusiji srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom, ki je na srečanju pozval k takojšnjemu premirju v Libiji, saj je to »najkrajša pot k zagotavljanju varnosti civilistov.« Po napovedih francoskega zunanjega ministrstva bi o premirju lahko razpravljali že na četrtkovem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov, Gates pa se je na rusko skrb glede civilnih žrtev odzval z retoričnim vprašanjem, zakaj Rusi verjamejo Gadafijevim lažem. »Povsem jasno je, da je za večino, če že ne vse civilne žrtve, kriv Gadafi. Večina tarč je na izoliranih in nenaseljenih območjih,« je poudaril.
Moskva – Med glasovanjem o uvedbi prepovedi poletov v varnostnem svetu Združenih narodov se je Rusija vzdržala skupaj z Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo in Indijo, zdaj pa visoki ruski politiki vse ostreje kritizirajo zračne napade na sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju. »Rusija je izbrala zelo koristno stališče, saj ni podprla niti Zahoda niti Gadafija. Gre za t. i. kitajsko stališče, ki ne vsebuje nobene podpore in sporoča, da to ni stvar Rusije,« je komentiral Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah. Vojaško posredovanje v Libiji je spodbudilo doslej najostrejši spor v vladajočem tandemu in je glavna tema dvodnevnega obiska ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je zaradi razvoja dogodkov v Rusijo pripotoval z enodnevno zamudo.
Moskva – Na prvi uradni obisk v Slovenijo bo jutri pripotoval ruski premier Vladimir Putin, ki bo zatem obiskal še Srbijo, kjer bo prav tako usklajeval še zadnje podrobnosti o plinskem projektu Južni tok. Za njegovo uresničitev je nujno turško soglasje, saj naj bi plinovod tekel tudi po turških teritorialnih vodah. Turški premier Tayyip Erdogan med obiskom v Moskvi prejšnji teden za to ni prižgal zelene luči, zato so pri Nezavisimi Gazeti že postavili vprašanje o smiselnosti premierove poti na Balkan.
Moskva – Svoja vrata zapira ruska turistična borza MITT, ki je tretji najpomembnejši dogodek v svetovni turistični industriji. Slovenska turistična podjetja so se predstavila na stojnici v organizaciji Slovenske turistične organizacije (Sto), ki je za predstavitev v Moskvi odštela kar 140.000 evrov, saj je to eden najdražjih turističnih sejmov na svetu, kjer kvadratni meter razstavnega prostora stane več kot 1000 evrov. »Rusi so za nas tako pomembni, da tega ne moremo zamuditi. Po številu prihodov so v Sloveniji na petem mestu,« je povedala Rebeka Kumer Bizjak iz Stoja.
Moskva – Rusija še naprej pozorno spremlja dramatični razvoj dogodkov v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Premier Vladimir Putin je še v ponedeljek zavračal mednarodno histerijo na račun jedrske energije in zatrjeval, da bo ruska jedrska agencija Rosatom izpolnila načrte o gradnji dodatnih 12 jedrskih elektrarn, že torek pa je od Rosatoma, ministrstva za energijo ter ministrstva za naravne vire in okolje zahteval, naj v mesecu dni pripravijo analizo o varnosti omenjenih načrtov. Gre za prvi primer v zgodovini, da je visoki ruski predstavnik postavil pod vprašaj prihodnost jedrske energije v Rusiji, kjer obratuje devet jedrskih elektrarn, ki pridobijo 16 odstotkov vse v državi pridobljene električne energije.
Bolšoj teater je ena od največjih arhitekturnih znamenitosti ruske prestolnice in je lani praznoval 185. obletnico obstoja. Častitljivi jubilej Velikega gledališča, ki ga je zasnoval ruski neoklasicistični arhitekt Osip Ivanovič Bove, so v Rusiji skorajda spregledali. Najverjetneje zaradi zadrege, ki jo povzroča dolgotrajna obnova, zaradi katere njegovo pročelje že skoraj šest let prekriva ogromen pano. Po napovedih podjetja, zadolženega za obnovitvena dela, moskovske mestne oblasti ter vodstva gledališča, si bo zgodovinsko poslopje v novi preobleki mogoče ogledati še letos, ko naj bi v njem po dolgem času spet dvignili tudi gledališko zaveso. Previdnost je na mestu, saj so njegovo odprtje sprva napovedovali že za leto 2008, zaradi zastoja pri obnovi ter drugih z njim povezanih zgodovinskih nevšečnosti pa se ga je prijel vzdevek »prekleti teater«.
Moskva – Rusko vodstvo se je nemudoma odzvalo na tragedijo, ki je Japonsko prizadela v obliki potresa, cunamija in težav v jedrskih elektrarnah, pa čeprav so se s sosedo v zadnjem času zapletli v najhujši diplomatski spor v zadnjem desetletju. Zanetili so ga Kurilski otoki oziroma Severna ozemlja, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, zaradi katerega uradna Moskva in Tokio še zdaj nista podpisala mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta od druge svetovne vojne formalno še vedno v vojni. Srdit besedni dvoboj se je razvnel po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilih novembra lani, kamor je stopil kot prvi ruski predsednik v zadnjih 65 letih.