Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je v petek potekalo v Berlinu, je znova dokazalo, da bosta Rusija in zveza Nato težko zgladili nesoglasja glede protiraketnega ščita. Rusija še vztraja pri postavitvi skupnega jedrskega dežnika, ki bi pred potencialnimi raketnimi grožnjami varoval obe strani, čemur v Natu odločno nasprotujejo. »Naše stališče je, da bi bilo treba postaviti dva protiraketna ščita – Natovega in ruskega, večjo varnost pa bi dosegli z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo informacij,« je bil jasen generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ruska stališča in pričakovanja je na videokonferenci v organizaciji tiskovne agencije Ria Novosti včeraj predstavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, ki je tudi glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit.
Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na osrednjo postajo podzemne železnice v beloruski prestolnici Minsk, v katerem je umrlo 13 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih, se je Belorusija znašla v popolnem šoku, ki je še večji zaradi vse hujše gospodarske krize. Avtoritarni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v isti koš vrgel tako teroristični napad kot valutno krizo ter govorice o skorajšnjem pomanjkanju osnovnih živil, zaradi česar prebivalci panično nakupujejo tujo valuto, sladkor in olje. Po njegovem mnenju gre za del skupne zarote tistih elementov, ki poskušajo destabilizirati državo.
Moskva – Ruski oligarh Mihail Hodorkovski, nekdanji lastnik propadlega naftnega velikana Jukos, ki skupaj s poslovnim partnerjem Platonom Lebedovom v zaporu preživlja osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in utaje davkov, konec lanskega leta pa je bil zaradi kraje 218 ton nafte in pranja skoraj sto milijonov dolarjev obsojen na še dodatnih šest let zapora, na Zahodu nesporno velja za največjega ruskega disidenta. Ker so ga mediji povzdignili v pravega zvezdnika ruske borbe za človekove pravice, se njegove malverzacije med divjo rusko privatizacijo in tudi sicer zelo redko označujejo kot sporne. Izjema je nedavno razkritje v britanskem Sunday Timesu, po katerem naj bi irska oblast zamrznila 65 milijonov evrov, ki jih je imel naloženih na tamkajšnjih bančnih računih.
Moskva – Pri ruski tajni službi FSB so se zavzeli za prepoved Skypa, Gmaila in Hotmaila, treh tujih komunikacijskih kanalov, ki uporabljajo kriptirane povezave, zato ruske varnostne službe do njih nimajo dostopa. »Uporaba storitev s kriptiranim prometom, kot so Gmail, Hotmail in Skype, bi lahko pripeljala do resne grožnje za rusko varnost,« je na srečanju vlade opozoril Aleksander Andreječkin, ki vodi oddelek FSB za varstvo informacij in posebnih komunikacij. Proti prepovedi omenjenih storitev so nastopili v Kremlju, podprl pa jo je ruski premier Vladimir Putin. Javna debata o svobodi interneta je poskrbela za še eno v vrsti javnih nesoglasij med Putinom in predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki si že od prihoda na oblast gradi sloves modernega in novim tehnologijam naklonjenega politika.
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.
Moskva – Na današnji dan pred natanko pol stoletja je ruski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje in v vesoljskem plovilu Vostok 1 v 108 minutah obletel naš planet. V spomin na zgodovinski dogodek v Rusiji že vrsto let praznujejo dan kozmonavta, ki je letos še posebno slovesen. Počastili so ga po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je v novem Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani na ogled razstava »Gagarin – Nebo je črno, zemlja je modra«, ki so jo pripravili pri Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
Moskva – Katinski gozd v bližini Smolenska na zahodu Rusije je kraj dvojne poljske tragedije in je zato prizorišče nenehne poljsko-ruske napetosti, na drugi strani pa tudi zgodovinske sprave. Do nje je prišlo po lanski tragični nesreči poljskega predsedniškega letala, ki je bilo namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov s strani sovjetske NKVD, v katerem so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Med sosedama so nova nesoglasja vzklila med preiskavo nesreče, zadnje pa je povezano s spomenikom žrtvam letalske nesreče, o čemer sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in poljski predsednik Bronislaw Komorowski včeraj vendarle dosegla kompromis.