Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je med petdnevno turnejo po državah postsovjetskega prostranstva ustavila tudi na Poljskem. S poljskim vodstvom je podpisala modificirani sporazum o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi, v Krakovu pa je nastopila na mednarodni konferenci o demokraciji in človekovih pravicah. »Pred 60 leti je Winston Churchill opozoril, da se na Evropo spušča železna zavesa. Z razpadom Sovjetske zveze je izginila, ostaja pa železni primež, s katerim vlade po vsem svetu počasi teptajo civilno družbo in človeškega duha.«
Moskva – V ameriško-ruski vohunski sagi, v kateri je 11 ljudi osumljenih zarote z namenom vohunjenja za tujo vlado in pranja denarja, zaradi česar jim grozi kar 25-letna zaporna kazen, je nastal odločilen preobrat. Juan Lazaro, ki se je predstavljal za državljana Urugvaja, je v pismu sodniku Ronaldu Ellisu priznal, da je ruski tajni agent. Svoje prave identitete ni hotel razkriti. »Čeprav zelo ljubim svojega sina, niti zanj ne bi prekršil svoje lojalnosti do Službe,« kar je krajše ime ruske agencije za obveščevalno dejavnost v tujini (SVR).
Neustavljivo privlačne, komunikativne, izobražene in polne intrig – so lastnosti, ki jih v vohunskih trilerjih pripisujejo ruskim vohunkam. In kot da bi bila realnost posnetek umetnosti in ne obratno, kot tako opisujejo tudi 28-letno Anno Chapman, alias Anjo Kušenko, ki se je znašla v središču odmevnega rusko-ameriškega vohunskega škandala. »Izjemno izurjena agentka« in »izkušena prevarantka«, kakor so jo označili ameriški tožilci, je menda spodbudila aretacijo enajstih domnevnih ruskih vohunov, ki se je pred dnevi zgodila v Združenih državah Amerike.
Moskva – Ko sta ruski in ameriški predsednik Dmitrij Medvedjev in Barack Obama pred natanko tednom dni v ameriški restavraciji sproščeno uživala vsak ob svojem hamburgerju, je gostitelj že vedel, da ameriška obveščevalna služba FBI pripravlja aretacije 11 domnevnih ruskih vohunov, vendar gostu o tem ni črhnil besede, so včeraj sporočili iz Bele hiše, kjer so izrazili prepričanje, da škandal ne bo ogrozil ponovnega zagona ameriško-ruskih odnosov. »Gre za ostanke starih poskusov uporabe obveščevalnih podatkov, odnosi med nekdanjima hladnovojnima sovražnicama pa se izboljšujejo. Med nami se ustvarja vedno večje zaupanje,« se je odzval predstavnik State Departmenta Phil Gordon. Združene države Amerike so se izognile obsodbi Rusije, zato je žogico začela umirjati tudi uradna Moskva.
Moskva – V Združenih državah Amerike so aretirali deset domnevnih ruskih vohunov, en osumljenec pa je še na begu, je na svoji spletni strani sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo. Proti njim so že vložili obtožnice zaradi zarote z namenom vohunskega delovanja za tujo vlado, za kar jim grozi petletna zaporna kazen, enemu pa zaradi domnevnega poskusa pranja denarja grozi kar 20 let zapora. Osumljeni posamezniki z lažnimi ameriškimi imeni, so se po trditvah ameriške strani poskušali čim bolj amerikanizirati in infiltrirati v ameriški politični vrh. Aretacije so rezultat večletne preiskave ameriške obveščevalne agencije FBI.
Moskva – Vršilec dolžnosti moldavskega predsednika Mihaj Gimpu je 24. junija na lastno pest sprejel odlok, s katerim je 28. junij razglasil za dan spomina na sovjetsko okupacijo, zahteval pa je tudi umik ruske »okupacijske« vojske z ozemlja moldavske separatistične Pridnestrske republike. Odločitvi nasprotujejo celo tri stranke iz njegovega Zavezništva za evropsko povezovanje, v kateri poleg predsednikove liberalne stranke sodelujejo še liberalni demokrati, demokratska stranka in Naša Moldavija. Gimpuja so pozvali, naj odlok prekliče, a je to možnost že zavrnil, zato vladajoči koaliciji grozi razpad. Opozicijska komunistična stranka je vložila pritožbo na ustavno sodišče.
Moskva – V Kirgiziji, kjer je bilo v nedavnem medetničnem nasilju po zadnjih podatkih ubitih 283 ljudi, oblasti pa priznavajo, da utegne biti dejanska številka kar desetkrat večja, so pripravili referendum o spremembah ustave, s katerimi želijo zmanjšati predsedniške pristojnosti in iz države z despotsko tradicijo ustvariti prvo parlamentarno demokracijo v Srednji Aziji. Hkrati z referendumom je 2,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali naj začasna premierka Roza Otunbajeva do 31. decembra 2011 prevzame dolžnosti začasne predsednice. Volitve so podprli Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike in pomenijo krepitev začasne vlade, ki se je na oblast povzpela po nasilnih aprilskih protestih, s katerimi so strmoglavili nekdanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Dača je počitniška hiša na ruskem podeželju, ki obstaja v sto in eni različici in bodisi krasi ali kazi rusko pokrajino od Smolenska do Vladivostoka. S tem imenom se kitijo neugledne kolibe iz lesa in celo skupaj zbitega odpadnega materiala, pa tudi opečnate večnadstropne vile, obkrožene s skrbno negovano angleško travo. Vse je pač odvisno od bogastva lastnika. Najsi bodo bolj ali manj razkošne, že več stoletij utelešajo ruski način življenja v vseh njegovih posebnostih. Na svojih dačah je ruska inteligenca ustvarjala svetovno klasiko, tu so se pletle nesmrtne ljubezenske zgodbe, politika pa je krojila usodo največje države na svetu. Dandanes ima skoraj vsak Rus kotiček za kratek umik in kar tretjina jih na dačah preživlja poletne počitnice. Sezona se odpre maja in takrat se v Rusiji drastično zmanjša celo uporaba interneta.
