Moskva – Začasna kirgiška vlada pod vodstvom Roze Otunbajeve se je v zadnjih dneh ukvarjala predvsem s pisanjem obtožnice proti odstavljenemu predsedniku Kurmanbeku Bakijevu, ki se je zatekel v Belorusijo, ter članom njegovega klana, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Za informacije o njegovem sinu, treh njegovih bratih in nekaterih tesnih sodelavcev so že ponudili denarne nagrade v znesku do 100.000 dolarjev. Kirgiziji, 5,3-milijonski državi, kjer bodo 20. oktobra volili novega predsednika, 27. oktobra pa bodo na referendumu glasovali o zmanjšanju predsedniških pristojnosti, sicer grozita kar dve novi revoluciji. Na jugu države zahtevajo neodvisnost, z začasno vlado pa so nezadovoljni tudi v mladinskih organizacijah, ki so bile gonilna sila aprilskega prevrata.
V Rusiji imajo dolgo tradicijo praznovanj 1. maja, ki ga je gonilna sila boljševistične revolucije Vladimir Ilič Lenin kot dan delavskih demonstracij in boja začel popularizirati že leta 1896. Nelegalno so ga praznovali že pred tem, prvič leta 1890, in sicer pod imenom dan mednarodne solidarnosti z delavci. Prvi uradni majski shod je bil leta 1917, ko je na ulicah zadonelo: »Vsa oblast Sovjetom!«
Moskva – Na uradni spletni strani ruskega državnega arhiva Rosarhiv si je od včeraj mogoče v elektronski obliki ogledati originalne dekrete o poboju poljskih častnikov v Katinskem gozdu pod Smolenskom, kar je včeraj skorajda onemogočilo ogled njihove spletne strani, saj jo je v prvih urah po objavi poskušalo obiskati kar 700.000 ljudi. »Mi, ruska država, smo s tem pokazali absolutno pripravljenost razkriti vse, kar se je v Katinskem gozdu in na drugih mestih dogajalo s poljskimi vojaki, saj smo objavili vse pomembne dokumente o teh dogodkih,« je komentiral direktor Rosarhiva Andrej Artizov. Z njim se ne strinjajo pri človekoljubni organizaciji Memorial, ki je na tem področju prebijala led.
Moskva – Začasna vlada premierke Roze Otunbajeve je odstavljenega kirgiškega predsednika Kurmanbeka Bakijeva obtožila množičnega poboja, ki se je zgodil na demonstracijah pred poslopjem vlade 7. aprila. Ubitih je bilo 80 ljudi, več kot 1600 jih je bilo ranjenih. Z obtožnico je bila Bakijevu pravnoformalno odvzeta imuniteta, ki mu je pripadala kot nekdanjemu šefu države, je pojasnil namestnik premierke Azimbek Baknazarov. Nekdanji predsednik se je zatekel v Belorusijo, kamor bodo že kmalu poslali zahtevo za njegovo izročitev. Obtožnice so spisali tudi proti drugim članom dinastije Bakijevih.
Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.
Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov, ki je od ruske meje oddaljeno le nekaj deset kilometrov, je bilo rusko-ukrajinsko vrhunsko srečanje, ki je potrdilo, da je z menjavo oblasti v Ukrajini nastopilo obdobje boljših odnosov med državama. To je dobra novica tudi za Evropo, ki je v času oranžne vladavine pogosto trepetala pred plinskimi spori.
