Po nedeljskem terorističnem napadu na proukrajinski shod, ki je po zadnjih podatkih zahteval štiri žrtve, je drugo največje ukrajinsko mesto Harkov kot »vulkan, ki le še čaka na izbruh«. Oblast v Kijevu obtožuje za napad »harkovske partizane«, ki naj bi jih izurili v Rusiji, slednji pa obtožbe odločno zanikajo. Vztrajajo, da so pripravile napad ukrajinske oblasti, s ciljem v Harkovu začeti »protiteroristično operacijo«.
Poraz ukrajinske vojske v strateško pomembnem Debalcevu potrjuje nedavne ugotovitve nemške tajne službe BND, da ukrajinske oborožene sile razpadajo pred našimi očmi. Za to obstajata dva ključna razloga: uporniške zmage ter čedalje manjše navdušenje Ukrajincev za »protiteroristično operacijo na vzhodu države«.
V strateško pomembnem Debalcevu so ves dan divjali siloviti spopadi, potem pa so uporniki sporočili, da je v njihovih rokah. Istočasno je ukrajinska tiskovna agencija Unian poročala o dramatičnem pozivu bataljona Kijevska Rus, da lahko brez pomoči zdržijo samo še 12 ur, sicer bo z njimi konec.
Kijev – Na vzhodu Ukrajine je bila noč s sobote na nedeljo ena najbolj mirnih v zadnjih mesecih, kar so potrdili tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). »Dvomim, da bo premirje zdržalo. Mogoče dva ali tri dni, potem pa se bo spet začelo,« je bil po navedbah Reutersa pesimističen upornik Maksim.
Dan po podpisu mirovnega sporazuma v Minsku so se na vzhodu Ukrajine spopadi le še okrepili. Najhuje je v okolici strateško pomembnega Debalceva, kar potrjujejo tako ukrajinski kot uporniški viri.
Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Ljubljana – Boji na vzhodu Ukrajine naj bi v noči na nedeljo potihnili. Dogovor o premirju je rezultat celonočnih pogajanj v Minsku, na katerih so sodelovali ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik François Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel. Glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri ali s figo v žepu.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
