Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija!

𝕏 @PolonaFrelih

Logo

Intervju s PolonoResnica o migrantihO vojni

Lenina ni več, njegov škorenj ostaja

Po nedeljskem terorističnem napadu na proukrajinski shod, ki je po zadnjih podatkih zahteval štiri žrtve, je drugo največje ukrajinsko mesto Harkov­ kot »vulkan, ki le še čaka na izbruh«. Oblast v Kijevu obtožuje za napad »harkovske partizane«, ki naj bi jih izurili­ v Rusiji, slednji pa obtožbe odločno zanikajo. Vztrajajo, da so pripravile napad ukrajinske­ oblasti, s ciljem v Harkovu­ začeti »protiteroristično operacijo«.


 

Polona Frelih

Drugo največje ukrajinsko mesto, ki ima 1,4 milijona prebivalcev, je bilo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja za kratek čas celo prestolnica sovjetske republike Ukrajine. Od ruske meje je oddaljeno slabe pol ure vožnje in je eno najbolj eksplozivnih ukrajinskih mest, kar je jasno že iz etnične sestave tamkajšnjega prebivalstva. Po podatkih iz leta 1989 v mestu živi 50 odstotkov Ukrajincev, 43 odstotkov pa je Rusov.

Po ukrajinsko Harkiv, po rusko pa Harkov, kot smo ime mesta prevzeli tudi pri nas, je eno od prvih ukrajinskih mest, v katerem so se na množične proevropske proteste na Majdanu nezaležnosti v Kijevu odzvali s protidemonstracijami. Podpiral jih je celo župan Genadij Kernes, ki je bil zato v hišnem priporu, potem pa prestopil v proukrajinski tabor. »Če bi bila naša oblast dovolj možata, bi tega moskovskega agenta že zdavnaj zaprla,« se je radikalni ukrajinski politik Oleg Ljaško razburjal, ker ukrajinsko tožilstvo nima posluha za zapiranje »vatnikov« (obleka zapornikov v gulagih), kar je žaljivo ukrajinsko poimenovanje za Ruse. Slednji jim vračajo tako, da jih zmerjajo z »ukropi« (zelišče koper). Kernes je, nasprotno, pozival k ohranitvi mirne krvi: »Harkov je bil vedno tolerantno mesto. Vse prebivalce pozivam, naj se ne maščujejo za teroristični napad.«

  1. februar je bil v Harkovu dan žalovanja, včasih pa so na ta dan množično proslavljali dan zaščitnika domovine, priljubljen so­vjetski praznik, ki ga je nova ukrajinska oblast prepovedala. Zadnjič so tamkajšnji separatisti opozorili nase sredi februarja, ko so pripravili shod ob prvi osvoboditvi mesta s strani sovjetske Rdeče armade, kar je v interpretaciji Kijeva dan sovjetske okupacije. »Borimo se proti potvarjanju zgodovine, za ruski jezik in kulturo in proti diskriminaciji ruskega prebivalstva,« je za Foreign Policy komentiral Genadij Makarov, voditelj Združenja za jezikovno in kulturno enakost. Včasih so se zbirali ob Leninovem spomeniku, ki so ga ukrajinski protestniki septembra lani vandalizirali. Ostal je samo še Leninov­ škorenj in izjemno zgovoren napis: »Dragi prebivalci Harkova, oprostite. Gradnja v teku.«

Kot Izrael in Palestina

Tako kot usoda spomenika je negotova tudi usoda mesta, ki ga že od lanskega aprila pretresajo obračuni med privrženci Kijeva in proruskimi separatisti ter teroristični napadi. Oktobra lani je razneslo vojaško skladišče, novembra je odjeknila bomba v priljubljenem lokalu, decembra v trgovini s pohištvom, januarja na sodišču, v začetku februarja pa še v notarski pisarni. Samo v zadnjem letu je bilo po podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva v Harkovu aretiranih 700 separatistov, ki govorijo kar o »pogromih, ki se jih ne bi sramoval niti Berija«.

»Težko je reči, kolikšen odstotek, ampak verjetno ukrajinske oblasti ne podpira polovica prebivalcev,« je za Foreign Policy izjavil direktor lokalne televizijske postaje Vladimir Mazur in dodal, »da številni že primerjajo situacijo z Izraelom in Palestino, ko ni mogoče pobegniti drug pred drugim, hkrati pa ni mogoče pričakovati ničesar dobrega«. Na ukrajinski spletni strani dsnews.ua za destabilizacijo krivijo sosednjo Rusijo, »ki namerava iz Harkova narediti prestolnico Novorusije, kar je ob nemoči ključnih članic Evropske unije čedalje bolj verjeten ­scenarij«.

Bombne eksplozije so v preteklih mesecih odmevale tudi v Odesi, Zaporožju, Mariupolu in celo Kijevu, kjer so podobni napadi po besedah nekdanjega predsednika ukrajinske tajne službe SVR Nikolaja Malomuža mogoči tudi v prihodnje, saj v teh mestih živijo »nasprotniki aktualne ukrajinske oblasti«.

V Debalcevu, ki so ga pred dnevi osvojili uporniki, ukrajinska vojska pa je skoraj teden dni prikrivala, da je tam obkoljenih 5000 ukrajinskih vojakov, so si tamkajšnji prebivalci po poročanju neodvisnega ameriškega poročevalca Aleca Luhna v mestni hiši brisali noge v ukrajinsko zastavo. Pet tisoč prebivalcev mesta, ki so v zakloniščih brez vode in hrane preživeli več mesecev, za ukrajinsko oblast nima več nobenega posluha. V nedeljo so se zgrnili na osrednji Leninov trg, na katerem so jim uslužbenci mednarodnega odbora Rdečega križa delili najnujnejše pripomočke. »Ničesar nismo imeli. Ne plač, ne dela, ne paradižnika. Danes bomo lahko vsaj jedli nekaj toplega,« je za tiskovno agencijo AFP povedala Tatjana, ki je prišla po pomoč. »Pomaga nam Rusija,« je bil jasen novi župan in uporniški poveljnik Aleksander Afendikov. Poleg humanitarne pomoči naj bi bila v igri tudi vojaška pomoč. Po poročanju ruskega Kommersanta Rusija pošlje upornikom svoje vojake kot prostovoljce na pomoč, ko se ti znajdejo v težavah, kar je bila priljubljena praksa že med špansko državljansko vojno.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

25/2/2015 clanek-2525960.md

Priporočam

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Kandidat Stranke Resnica: Polona Frelih

Naš program: predvsem podpora našim državljanom in nikomur drugemu. Ne gremo v vojno, hranimo gotovino (brez digitalnega evra), živimo svobodno in zdravo brez obveznega cepljenja.

Glasuj za stranko Resnica (številka 10 na seznamu) in napiši Frelih. Na listi stranke sem na 2. mestu.

Polonca Frelih, stranka Resnica

Danes je tvoj glas naša moč! #zaSlovenijo