Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Novinarka zunanjepolitične redakcije Polona Frelih se je vrnila z vzhoda Ukrajine. V tokratnem Svetu na prepihu pojasnjuje, kakšne so varnostne in humanitarne razmere v Donbasu.
Delova novinarka Polona Frelih v tokratnem pregledu dogajanja po svetu Svet na prepihu poroča iz Donecka na vzhodu Ukrajine. Odgovarja na vprašanji, kakšne so razmere in kako trdno je premirje med sprtima stranema, ter pojasnjuje, kakšno je stališče prebivalcev do Kijeva in zamisli o obstanku v skupni državi.
Letošnja meteorološka zima je tudi v Rusiji poskrbela za nadpovprečne temperature. V Moskvi so predzadnji teden letošnjega leta namerili rekordno visoke temperature – kar 8,5 stopinj Celzija. V mestnih parkih so na dan pokukali zvončki, številna mestna drsališča pa so morali zapreti. Ljudje se ukvarjajo s povsem jesenskimi prostočasnimi dejavnostmi, kot je nabiranje gob, medvedi v Sibiriji pa imajo menda težave s spancem.
V začetku novembra smo objavili zgodbo o arktični begunski poti iz Rusije na Norveško, kamor je na vrhuncu migrantskega vala na dan vstopilo 500 prosilcev za azil z Bližnjega vzhoda. Proti evropskim sanjam so se odpeljali kar na kolesih, z njimi pa jih norveške oblasti zdaj vračajo v rusko realnost.
Po Evropski uniji so sankcije proti Rusiji razširili tudi v Združenih državah Amerike, skorajda sočasno pa sta obsežni poročili o hudih kršitvah in številnih civilnih žrtvah ruske vojaške operacije v Siriji objavili kar dve zahodni človekoljubni organizaciji: ameriški Human Rights Watch in britanska Amnesty International. Ruska oblast vse obtožbe odločno zavrača in vztraja, da gre za dobro koordiniran napad Zahoda na Rusijo.
Evropska unija je za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, kot razlog pa navedla neizpolnjevanje mirovnih sporazumov iz Minska. V Rusiji odgovarjajo, da je kriva Ukrajina, s katero uradna Moskva s 1. januarjem prihodnjega leta ukinja prostotrgovinski sporazum, ker bo na prvi dan prihodnjega leta začel veljati prostotrgovinski sporazum, ki ga je Ukrajina sklenila z Evropsko unijo.
V Ruski federaciji živi 193 nacionalnosti, status tradicionalnih veroizpovedi pa uživajo Ruska pravoslavna cerkev, islam, budizem in judaizem. Ruski pravoslavni cerkvi pripada kar 70 odstotkov vernikov in je ideološko v tolikšnem konsenzu z državo, da je ločitev med njima tako rekoč zabrisana.