Moskva – Bolj ko se bliža 2. december, ko bodo v Rusiji parlamentarne volitve, ki bodo po trditvah analitikov bolj referendum o podpori ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, glasnejše postajajo pobude za še en Putinov mandat. Njegovi oboževalci z vseh koncev Rusije, zbrani v novoustanovljenem Vseruskem svetu za podporo Putinu, so ga k temu, denimo, pozvali s posebno resolucijo, ženske iz Vladivostoka bi uspešno nasledstvo zagotovile tako, da bi na predsedniški položaj imenovale Putinovo ženo Ljudmilo, člani prokremeljske mladine pa so na preži pred morebitno revolucijo.
Moskva – Ruska duma je soglasno podprla uvedbo moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi in tako podprla prizadevanja predsednika Vladimirja Putina, ki je odstop od sporazuma napovedal že julija letos. Kot odgovor na širjenje Nata na rusko dvorišče in ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem, je Putin to možnost prvič omenil že v svojem zadnjem nagovoru ljudstva konec aprila.
Moskva – Nekdanji uslužbenci sovjetske obveščevalne službe KGB, s katerimi se je po prihodu na oblast obdal ruski predsednik Vladimir Putin, so med iztekanjem njegovega mandata čedalje bolj nervozni. Pravzaprav se v krogu ruske politične in gospodarske elite, ki jo povečini sestavljajo nekdanji obveščevalci, t. i. čekisti, že bije srdita vojna za politični vpliv in gospodarske privilegije tudi po predsedniških volitvah leta 2008, na katerih Putin ne more več kandidirati. Prav ta javnosti prikrita vojna po mnenju analitikov tudi najbolj ogroža mirni prenos oblasti v Rusiji.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek s svojim šestim in hkrati zadnjim pogovorom z državljani, ki ga je neposredno prenašala televizija, kar tri ure odgovarjal na vprašanja ljudi z vseh koncev države in celo iz sosednjega Kazahstana. Po svetovnem spletu, telefonu in z živo povezavo s kar 12 ruskimi mesti se je zanj nabralo več kot milijon vprašanj. A drugače kakor prejšnja leta so bila tokrat bolj kot z razmerami v Rusiji povezana z rusko vrnitvijo na svetovno politično prizorišče.
Moskva – Čas prihoda ruskega predsednika Vladimirja Putina v Teheran je bil zaradi informacij, da tam nanj prežijo samomorilski napadalci, skrbno varovana skrivnost in tja je namesto v ponedeljek zvečer prispel šele v torek zjutraj. Najprej se je udeležil kaspijske konference, nato pa se je na štiri oči srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom in vrhovnim iranskim verskim voditeljem Ajatolo Ali Hamnejem. V ospredju je bilo seveda iransko jedrsko vprašanje.
Berlin – Ruski predsednik Vladimir Putin je kljub namigom o načrtovanju atentata nanj z rednih rusko-nemških vladnih posvetovanj v Wiesbadnu odpotoval v Iran, kjer se bo sestal s tamkajšnjim vodstvom in se udeležil kaspijske konference. Glede informacij o atentatu se ni hotel opredeljevati, pojasnil je le, da morajo varnostne službe opravljati svoje delo, sam pa se na grožnje ne ozira. Z nemško kanclerko Angelo Merkel sta se zavzela za diplomatsko reševanje spora z Iranom, s tem da je gostiteljica omenila uvedbo strožjih sankcij, če v pogajanjih o spornem jedrskem programu ne bo napredka. Glede strahu pred gospodarsko in vojaško krepitvijo Rusije pa je Putin izjavil, da ne bodo dovolili, da jih kdo ustavi, in da razlogi za strah pred ruskim napredkom niso upravičeni.
Moskva – V sredo objavljena javnomnenjska raziskava neodvisne ustanove Levada je pokazala, da bi največ volivcev na marčevskih predsedniških volitvah glasovalo za Sergeja Ivanova, nekdanjega obrambnega ministra in enega od dveh namestnikov premiera, ki bi dobil 34-odstotno podporo. Na drugem mestu je s 30 odstotki drugi namestnik premiera Dmitrij Medvedjev, s 15 odstotki pa mu sledi vodja komunistov Genadij Zjuganov. Novi ruski premier Viktor Zubkov, ki ga je predsednik Putin na petkovem srečanju s skupino tujih strokovnjakov in novinarjev v Sočiju uvrstil med peterico morebitnih naslednikov, v raziskavo ni bil vključen.
Kdo bo novi ruski predsednik, je vprašanje, ki zdaj zaposluje svetovni tisk, predvsem pa ruske politične analitike in komentatorje. Ti bodo z ugibanji v prihodnje zagotovo previdnejši, saj so se ta teden močno opekli. Po odstopu ruske vlade so namreč brez kančka dvoma sklepali, da bo Putin za novega premiera imenoval nekdanjega obrambnega ministra, zdaj pa enega od dveh namestnikov premierja Sergeja Ivanova, ki se bo od tam zavihtel tudi na predsedniški položaj. Po izbiri neznanega Viktorja Zubkova so lahko poznavalci v rahli zadregi le še vdano ugotovili, da je ruski predsednik še enkrat ravnal v svojem nepredvidljivem slogu.
