Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Rusija in Gruzija sta pretrgali diplomatske odnose po petdnevni vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, zaradi katere je Gruzija izgubila nadzor ne le nad Južno Osetijo, ampak tudi nad svojo drugo separatistično pokrajino Abhazijo. Tako je bila kar ob petino svojega ozemlja. Pred izbruhom vojne so obtičali tudi rusko-gruzinski pogovori o vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar se ruski pogajalci prizadevajo že 17 let. Pred mesecem dni sta sprti strani obnovili pogajanja, ki potekajo pod pokroviteljstvom Švice, in sodeč po neuradnih informacijah so se vendarle premaknila z mrtve točke. Tretji krog gruzinsko-ruskih pogajanj naj bi stekel že konec maja, kar pomeni, da utegne Rusija še letos vstopiti v edino mednarodno organizacijo, ki uravnava pravila mednarodnega trgovanja.
Moskva Iz zadnjih nastopov domnevnih ruskih predsedniških kandidatov, sedanjega predsednika Dmitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina so strokovnjaki izluščili dve različni viziji prihodnosti Rusije. Program Medvedjeva je bolj liberalen in se zavzema za radikalno politično, družbeno in gospodarsko modernizacijo, Putinov pa bolj konservativen in v ospredje postavlja socialno državo ter zavrača potrebe po političnih reformah in gospodarskem liberalizmu. V ruski strokovni javnosti se postavlja vprašanje, katera vizija bo prevladala in ali bo do tega vendarle pripeljala zdrava javna razprava med letošnjimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Večina skeptično napoveduje, da bo odločitev padla v zakulisju.
Moskva – Rusko vodstvo se je na usmrtitev voditelja teroristične organizacije Al Kaida Osame bin Ladna odzvalo s hvalospevi Združenih držav Amerike, hkrati pa ni pozabilo omeniti dolge ruske bitke z islamskimi skrajneži na Severnem Kavkazu. »Zadnji uspeh posebnih ameriških enot ima globalen pomen, tako kot ga ima tudi uspeh posebnih ruskih enot na Severnem Kavkazu,« so poudarili v ruskem zunanjem ministrstvu. V luči ruskih izkušenj so se na smrt »prvega svetovnega terorista« odzvali tudi v Kremlju: »Rusija je ena od prvih držav, ki se je srečala z grožnjo globalnega terorizma, in žal zelo dobro ve, kaj pomeni Al Kaida.« Zunanjepolitični komentator dnevnika Kommersant Sergej Strokan ne dvomi, da poskuša rusko vodstvo z omenjenim odzivom opravičiti svoje protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu.
Moskva – Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Nikolaj Makarov se v Bruslju udeležuje dvodnevnega zasedanja sveta Nato-Rusija, ki je namenjeno odpravi nesoglasij glede postavitve skupnega evropskega protiraketnega ščita. O temi, ki je že dolgo glavni kamen spotike v odnosih med Moskvo in Washingtonom, so se zunanji ministri Nata in Rusije pogovarjali že na aprilskem srečanju v Berlinu, ki pa ni prineslo večjega napredka, zato je le malo verjetno, da bodo »celovito skupno analizo prihodnjega sodelovanja glede protiraketne obrambe« uskladili že do prihodnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata in Rusije, ki bo 9. junija v Bruslju«, kot je po berlinskem srečanju optimistično napovedal ruski veleposlanik pri Natu in glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit Dmitrij Rogozin. Še bolj zaradi torkovega dogovora med ZDA in Romunijo, ki bo postala prva evropska država z objektom za prestrezanje raket.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je sredi tedna v dumi predstavil tradicionalno poročilo o dosežkih vlade v preteklem letu, razgrnil pa je tudi načrte za prihodnost. To je bila njegova tretja tovrstna predstavitev in hkrati zadnja pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Glavna preizkušnja minulega leta je bila po Putinovih besedah gospodarska kriza, ki jo je Rusija uspešno prebrodila, njena glavna lekcija pa je, da gospodarske težave lahko postanejo resna grožnja nacionalni suverenosti. »Če je država oslabljena, potem se bodo vedno našli ljudje, ki bodo delili nezaželene nasvete,« je dejal in takšno ravnanje označil za »očitno vmešavanje v notranje zadeve države«. Politični strokovnjaki so nastopu natančno prisluhnili in ugotovili, da ga ni mogoče razumeti kot začetek kampanje pred predsedniškimi volitvami 2012.
Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je v petek potekalo v Berlinu, je znova dokazalo, da bosta Rusija in zveza Nato težko zgladili nesoglasja glede protiraketnega ščita. Rusija še vztraja pri postavitvi skupnega jedrskega dežnika, ki bi pred potencialnimi raketnimi grožnjami varoval obe strani, čemur v Natu odločno nasprotujejo. »Naše stališče je, da bi bilo treba postaviti dva protiraketna ščita – Natovega in ruskega, večjo varnost pa bi dosegli z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo informacij,« je bil jasen generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ruska stališča in pričakovanja je na videokonferenci v organizaciji tiskovne agencije Ria Novosti včeraj predstavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, ki je tudi glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit.
Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na osrednjo postajo podzemne železnice v beloruski prestolnici Minsk, v katerem je umrlo 13 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih, se je Belorusija znašla v popolnem šoku, ki je še večji zaradi vse hujše gospodarske krize. Avtoritarni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v isti koš vrgel tako teroristični napad kot valutno krizo ter govorice o skorajšnjem pomanjkanju osnovnih živil, zaradi česar prebivalci panično nakupujejo tujo valuto, sladkor in olje. Po njegovem mnenju gre za del skupne zarote tistih elementov, ki poskušajo destabilizirati državo.
Moskva – Pri ruski tajni službi FSB so se zavzeli za prepoved Skypa, Gmaila in Hotmaila, treh tujih komunikacijskih kanalov, ki uporabljajo kriptirane povezave, zato ruske varnostne službe do njih nimajo dostopa. »Uporaba storitev s kriptiranim prometom, kot so Gmail, Hotmail in Skype, bi lahko pripeljala do resne grožnje za rusko varnost,« je na srečanju vlade opozoril Aleksander Andreječkin, ki vodi oddelek FSB za varstvo informacij in posebnih komunikacij. Proti prepovedi omenjenih storitev so nastopili v Kremlju, podprl pa jo je ruski premier Vladimir Putin. Javna debata o svobodi interneta je poskrbela za še eno v vrsti javnih nesoglasij med Putinom in predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki si že od prihoda na oblast gradi sloves modernega in novim tehnologijam naklonjenega politika.
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.