Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Že prihodnji mesec bodo tovorna letala ameriške vojske za pot v Afganistan porabila precej manj časa kakor ga zdaj, saj bodo lahko letela čez ozemlje Rusije in pri tem prevažala tudi vojake, orožje, strelivo in druge potrebščine. Sporazum, ki sta ga med obiskom Baracka Obame v Moskvi podpisali zunanji ministrstvi obeh držav, predvideva kar 4500 tovrstnih poletov na leto, kar pomeni 12 na dan. Da razmišlja o aktivnejšem sodelovanju v boju proti talibom, je Rusija sporočila na 20. obletnico ponižujočega umika Rdeče armade iz Afganistana (15. februarja 2009 ), kjer je padlo 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov. Že takrat je dala jasno vedeti, da na »pokopališče imperijev« nikakor ne namerava vnovič poslati svojih vojakov.
Moskva – Ingušetijo, najmanjšo rusko republiko na Severnem Kavkazu, je pretresel najhujši teroristični napad v zadnjih mesecih. V samomorilskem napadu na policijsko postajo v največjem mestu Nazranu je umrlo 20 ljudi, 79 je bilo ranjenih, med njimi 9 otrok. Konec tedna je bil krvav tudi v sosednjih Čečeniji in Dagestanu, kjer je umrlo skoraj 30 ljudi. Na Severnem Kavkazu je zavrelo aprila, ko je Rusija v skladu z odločitvijo o končanju desetletja dolge protiteroristične operacije iz Čečenije umaknila več kot polovico od 50 tisoč pripadnikov svojih oboroženih sil. Od takrat skorajda ne mine dan, ko s pretežno muslimanskih republik ne poročajo o napadih na proruske oblasti in policijo.
Moskva – Odnosi med Moskvo in Kijevom so na trhlih temeljih vse od oranžne revolucije 2004, ko se je na oblast povzpel prozahodni predsednik Viktor Juščenko. Njegova politika je nenehno deležna ostrih kritik ruskih oblasti, ki mu očitajo prodajo orožja Gruziji, prizadevanje za članstvo v Natu ter odločitev o umiku ruskega črnomorskega ladjevja iz pristanišča Sevastopol po izteku najemne pogodbe leta 2017. Zagotovo najostrejše kritike so nanj letele v času rusko-ukrajinskih plinskih vojn.
Chinvali – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v začetku tedna v dumo poslal predlog zakona, ki razširja razloge za napotitev ruske vojske zunaj ruskih meja. V skladu s predlogom, ki ga bodo v parlamentu nedvomno potrdil takoj po poletnem dopustu, lahko predsednik vojaško misijo na tuje napoti ob napadu na rusko vojsko ali drugo suvereno državo ter za potrebe varovanja ruskih državljanov ali spopada s pirati.
Chinvali – Na osrednjem trgu južnoosetinskega glavnega mesta Chinvali so na večer pred prvo obletnico krvavega vojaškega spopada z Gruzijo postavljali odre, na katerih so brez izjeme plapolale tako osetinske kot ruske zastave. Prav toliko kot dan žalovanja za žrtvami je bil ta jubilejni dan tudi praznik samostojnosti, ki ga brez Rusije ne bi moglo biti. Državi, ki jih ni le vojaško zaščitila, ampak je priznala tudi njihovo samostojnost, hvaležnost izražajo na vsakem koraku, nanjo pa opominjajo tudi ogromni lepaki z napisi: Za vedno z Rusijo! Prav po njeni zaslugi je bilo prvo povojno leto tudi najbolj mirno v zadnjih dvajsetih letih, nam zagotavljajo naši sogovorniki.
Moskva - Rusko vojsko je v ponedeljek doletela še ena zamenjava na ključnem položaju. Predsednik Dimitrij Medvedjev je odstavil poveljnika strateških jedrskih sil generala Nikolaja Solovceva. Nasledil ga bo dozdajšnji namestnik, 56-letni general Andrej Švajčenko. V Kremlju uradnega razloga za zamenjavo niso navedli, vojaški analitiki pa jo povezujejo z ameriško-ruskimi pogajanji o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja, ki bo nadomestil sporazum Start I, katerega veljavnost se izteče decembra.
Moskva – Pred prvo obletnico petdnevne vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji postajajo razmere na Južnem Kavkazu iz dneva v dan bolj vroče, Moskva pa zaostruje retoriko. Na poročila o vnovičnem obstreljevanju in eksplozijah, za katere južnoosetinska in gruzinska stran obtožujeta druga drugo, je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da »si v primeru nadaljnjih provokacij s strani Gruzije pridružuje pravico do uporabe vseh sredstev za zaščito državljanov Južne Osetije in ruskih vojakov«. Gruzinske oblasti so Rusijo v zameno obtožile apetitov po novem koščku gruzinske zemlje.
Moskva – Z de facto meje med Gruzijo in Južno Osetijo zadnje dni poročajo o vse pogostejših incidentih, za katere obe strani vzajemno obtožujeta druga drugo. Do resnega incidenta je prišlo v v noči na četrtek, ko je v eksploziji življenje izgubil neki Gruzinec, njegova otroka pa naj bi bila huje ranjena in se zdaj zdravita v bolnišnici v Tbilisiju. Kako natančno je prišlo do doslej najhujšega incidenta po avgustovski vojni, še ni znano, saj tudi glede slednjega obstajajo različne verzije.
Moskva –- V Moldaviji, najrevnejši evropski državi, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnost, so potekale predčasne parlamentarne volitve. V 4,3 -miljionski državi, stisnjeni med Romunijo in Ukrajino, so jih sklicali, ker so komunisti na kontroverznih aprilskih volitvah za izvolitev svoje predsedniške kandidatke Zinaide Greceanu dosegli en glas premalo. Po ustavi je za izvolitev predsednika potrebnih 61 glasov 101 članskega parlamenta. Toliko sedežev na tokratnih volitvah ni uspelo zbrati niti štirim opozicijskim strankam, kar pomeni, da se Moldavija še ni izkopala iz politične paralize.
Moskva – V samomorilskem napadu, ki je v nedeljo pretresel čečensko prestolnico Grozni je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi štirje čečenski policisti. Le dan po tragičnem dogodku, je vodja mednarodno nepriznane čečenske republike Ičkerije, ki so jo ustanovili čečenski separatisti, napovedal skorajšnjo prekinitev napadov na pripadnike čečenske policije. Odločitev o premirju je rezultat dvodnevnih pogovorov separatističnega voditelja v izgnanstvu Ahmeda Zakajeva in predsednika čečenskega parlamenta Dukvaha Abdurahmanova in verjetno še ne pomeni konca prelivanja krvi v Čečeniji. Drugi vplivni uporniški voditelj Doku Umarov, ki je znan tudi pod imenom emir Severnega Kavkaza, se je namreč že zdavnaj distanciral od iškerijskega vodstva, ki je s proruskim čečenskim vodstvom vzpostavilo dialog o končanju bratomorne vojne.