Logo

Čistke v samem vojaškem vrhu

Moskva – Generalni štab ruske vojske sta minuli ponedeljek zapustila še dva od najvišjih častnikov in sicer generalpolkovnika Jevgenij Karpov in Aleksander Rukšin. V sporočilu za javnost so kot razlog navedli, da sta oba dosegla starostno mejo šestdesetih let, po kateri naj bi se pripadniki vojske upokojili. Ker večina generalov ostaja na položajih še v pozni starosti, so odhodi po mnenju poznavalcev prej posledica sporov z obrambnim ministrstvom, ki ga od februarja lani vodi Anatolij Serdjukov.


 

Od naše dopisnice

Podoben spor je pred tem menda botroval tudi odstavitvi načelnika generalštaba ruske vojske Jurija Balujevskega, ki je oboroženim silam poveljeval od leta 2004. Na Zahodu je postal znan zaradi groženj z vojaško silo v primeru širitve Nata in ameriškega protiraketnega ščita. Stanislav Belkovski, neodvisni analitik in soavtor poročila o stanju v ruski vojski, je prepričan, da se morajo posloviti vsi, ki so nezadovoljni s trenutnim obrambnim ministrom in tisti, ki jih je nastavil njegov predhodnik Sergej Ivanov.

Serdjukov je bil pred imenovanjem na ministrski položaj brez izkušenj na vojaškem področju. Pred tem je namreč vodil zvezno davčno službo, še prej pa trgoval s pohištvom. Predvsem zaradi bogatih finančnih in gospodarskih izkušenj se je nekdanjemu predsedniku Vladimirju Putinu zazdel primeren za uspešno izpeljavo načrtovane posodobitve ruske vojske, ogromnega in okorelega aparata, ki je po koncu hladne vojne počasi, a vztrajno propadal. Serdjukov, ki v vojaških krogih še zdaj velja za »outsiderja«, se pri uresničevanju reform srečuje z odločnim nasprotovanjem vojaških poveljnikov.

V zadnjem letu je nujnost reform postala še očitnejša. Rusija je namreč obnovila strateški nadzor nad nekaterimi mednarodnimi vodami in zračnim prostorom. Prav ta teden se je v Japonskem morju, ob pacifiški obali Rusije, začela obsežna vaja ruske mornarice, v kateri sodeluje več kot dvajset vojaških in spremljevalnih ladij, med njimi tudi Varjag, ruska raketna križarka, imenovana tudi ubijalec letalonosilk. Med simulacijo sovražnikovega izkrcanja na ruski obali bodo na kopenske, morske in zračne cilje streljali tudi s pravimi bojnimi sredstvi. V ponedeljek se je za rusko vojsko zgodil še en prelomen dogodek: za izbrane novinarje in politike je svoj prvi demonstracijski let opravilo novo večnamensko bojno letalo SU-35 Flanker, ki naj bi ga začeli serijsko izdelovati že čez dobri dve leti.

Lani je ruska vojska prvič izdatno povečala tudi proračunski delež, namenjen oboroženim silam, ki je bogatejši za kar 22 odstotkov. Do leta 2015 nameravajo za nakupe vojaške tehnike porabiti še nadaljnjih 189 milijard ameriških dolarjev. Podatki sicer kažejo, da večina dodatnega denarja konča v brezpotjih skorumpirane in neučinkovite vojaške birokracije. Kljub povečanju sredstev je ruska vojska lani dobila le tri nova letala, eno večjo ladjo in 31 tankov.

Glavni del reforme se nanaša na postopno vzpostavitev profesionalne vojske prostovoljcev, ki bi zamenjali nabornike. Ti so se izkazali za nedorasle nalogam, ki jih predstavljajo sodobni oboroženi konflikti. Da je stanje v ruski vojski kljub finančnim injekcijam vse prej kot rožnato, dokazuje število samomorov med naborniki. Samo lani je ruska vojska tako izgubila 341 ljudi, kar je skoraj cel bataljon vojakov. Samomori so predvsem posledica zloglasne dedovščine, običaja, po katerem starejši vojaki mučijo mlajše. Do zadnjega tovrstnega incidenta je v ponedeljek prišlo na ruskem Daljnem vzhodu, ko je vojak ustrelil tri tovariše, nato pa sodil še sebi.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

10/7/2008 clanek-1417044.md

Priporočam