Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Od naše dopisnice
Najpomembnejši sporazum zadeva vzpostavitev stalnega ruskega vojaškega oporišča v obmorskem mestu Gudauta, kjer je ruska vojska navzoča že od vojne v Gruziji leta 2008, kmalu po vojni pa je bil podpisan tudi sporazum o vojaškem sodelovanju, po katerem je Rusija v Abhaziji namestila 1700 vojakov. Novi sporazum omogoča namestitev do 3800 vojakov, pri čemer niso upoštevani vojaki, ki bodo opravljali nadzor 350-kilometrskega obmejnega pasu z Gruzijo, od katere se je Abhazija odcepila leta 1991. Temu je sledila krvava vojna, v kateri je umrlo na tisoče ljudi.
Sporazum, ki naj Abhaziji zagotovi varnost
Namen sporazuma je zagotavljati varnost in suverenost Abhazije in jo varovati pred grožnjo mednarodnih terorističnih organizacij. Sklenjen je bil za petdeset let, z možnostjo samodejnega podaljšanja vsakih 15 let, Abhazija pa za tako obliko protektorata ne bo plačala nič. Vsaj ne z denarjem, na simbolni ravni pa je po mnenju nekaterih že izgubila večji del suverenosti, saj so Rusi po izjemno ugodnih cenah pokupili polovico tamkajšnje obale. »Podpisani dokumenti so v skladu z našo vizijo o sodelovanju z Abhazijo in obveznostmi, ki jih ima Rusija do mednarodne skupnosti,« je podpis pospremil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in dodal: »Pomembno je, da ti dokumenti pomenijo osnovo za mirno pot Abhazije v razvito in neodvisno državo.« Bagapš se je zavzel za nadaljnje sodelovanje, posebno pa se je zahvalil za rusko podporo v zadnji vojni z Gruzijo: »Kar ste leta 2008 storili za nas, je bilo drzno in modro.«
S sporazumom je veliko pridobila predvsem ruska mornarica, saj je njena črnomorska flota dobila pravico do privezov v pristaniščih v glavnem mestu Suhumi in v Očamčiri. »Doslej je bila naša flota koncentrirana v Sevastopolu v Ukrajini, baza v Novorosijsku pa je še v gradnji. Odslej bodo naše ladje bolj razpršene in zato tudi bolj varne. Najpomembneje je, da smo tako uredili varovanje suverenosti Abhazije z morja,« je za časnik Nezavisima Gazeta povedal nekdanji poveljnik črnomorskega ladjevja, admiral Vladimir Komojedov. Obalne vode Abhazije že ves čas od vojne z Gruzijo nadzirajo ruski ladji za nadzor meje in podmornica, ki spremlja tovorne ladje na poti v abhazijska pristanišča. Rusija za zdaj ne razmišlja, da bi v Abhazijo preselila kar sedež črnomorskega ladjevja. Kakor je pripomnil Bagapš, za to ni potrebe, saj je novoizvoljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič že napovedal možnost podaljšanja najemne pogodbe za matično pristanišče v Sevastopolu tudi po letu 2017, ko se izteče njena veljavnost.
Sklenjeni sporazum je ostro obsodila Gruzija, ki ima Abhazijo še vedno za del svojega ozemlja, ozemeljsko celovitost Gruzije pa podpira tudi Nato, kjer so sporazum označili za nelegalen. Poleg Rusije, ki je samostojnost obeh gruzinskih separatističnih pokrajin priznala takoj po koncu petdnevnega spopada z Gruzijo, so Abhazijo priznale še Nikaragva, Venezuela in mikroskopska pacifiška otoška država Nauru.