Moskva – Včeraj je minilo natanko 20 let od ponižujočega umika sovjetskih enot iz Afganistana, kjer je življenje izgubilo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov. Prav v času tragične obletnice je rusko vodstvo namignilo, da razmišlja o bolj aktivnem sodelovanju v boju proti talibom. Tako naj bi Rusija že v kratkem prižgala zeleno luč za transport nevojaške opreme Nata čez svoje ozemlje, zavezniškim enotam pa naj bi v uporabo ponudila tudi svoje transportno letalo. »Svojih enot nikakor ne nameravamo znova poslati v Afganistan,« je meje ruskega sodelovanja postavil poročnik Oleg Kulikov, veteran afganistanske vojne in predavatelj na moskovski univerzi za obrambo.
Od naše dopisnice
»Rusija je Združenim državam Amerike pripravljena pomagati pri doseganju njihovih zunanjepolitičnih ciljev, predvsem v boju proti terorizmu v Afganistanu. Seveda pričakujemo, da bodo prisluhnili našim skrbem,« je politiko daš-dam predstavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin. Da Rusom največ skrbi povzročajo ameriški načrti o protiraketnem ščitu v Evropi in širitev Nata na Gruzijo in Ukrajino, ni treba posebej poudarjati. Rogozin je še ocenil, da je prizadevanja Nata za obnovitev sodelovanja z Rusijo, ki je načeto vse od avgustovske vojne na Kavkazu, treba razumeti kot opravičilo in priznanje Zahoda, da brez ruske pomoči na kriznih žariščih ne bo napredka.
Rusija je svoja pogajalska izhodišča okrepila, ko je pri kirgiških oblasteh dosegla napoved o zaprtju ameriške vojaške baze Manas, ki je z logističnega vidika ključna za oskrbovanje zavezniških vojakov v Afganistanu. To jo bo stalo dve milijardi ameriških dolarjev, kolikor je v zameno obljubila oblastem v Biškeku. Za stabilnost Afganistana je Rusija zainteresirana, ker se zaveda, da skrajni islamizem od tam kaj lahko pljuskne v Srednjo Azijo in naprej v Rusijo, in ker so prav Rusi glavni porabniki afganistanskega heroina.
Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame si obeta, da bo Rusija omogočila transport opreme, potrebne zaradi namestitve dodatnih enot v Afganistanu. Ruska pomoč bo še posebej dobrodošla zaradi nevarnosti, ki na zavezniške konvoje prežijo v Pakistanu. »Če so poročila resnična, potem jih pozdravljamo. Gre za dobro potezo, saj smo na tem področju vedno hoteli sodelovati z Rusijo,« se je na rusko napoved odzval tiskovni predstavnik State departmenta Gordon Duguid.
Prav on je tudi napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene odložiti svoje načrte o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi, če jim bo Rusija pomagala Iran odvrniti od ambicij po jedrskem orožju. Kot je znano, se je Obama pripravljen pogajati z oblastmi v Teheranu, če bodo »razprli svojo pest«, pa jim je na pomoč pripravljen priskočiti tudi gospodarsko.
Nekdanji ameriški veleposlanik William Burns je med obiskom v Moskvi napovedal, da so ZDA pripravljene protiraketni ščit zastaviti tako, da bo vključeval tudi Moskvo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ameriško iniciativo nemudoma pozdravil. »Že pred letom in pol smo predlagali skupen ameriško-rusko-evropski projekt. Z radarji na ozemlju Rusije in v Azerbajdžanu bomo lahko kos vsem grožnjam, ki bodo prišle iz juga. To je prava alternativa enostranskim ameriškim načrtom,« je v intervjuju za Der Spiegel predstavil rusko stališče.