Človeštvo se je že nekajkrat za las izognilo jedrski apokalipsi. V času, ko ima vse več držav tehnologijo za izdelavo jedrskega orožja, smo se spet znašli sredi akutne mednarodne politične krize. Bi Rusija in Združene države Amerike lahko uporabile celo jedrsko orožje? Napetosti med hladnovojnima nasprotnicama naraščajo tako pospešeno, da skoraj ni prostora za trezno razmišljanje. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko stvari uidejo izpod nadzora zaradi enega samega ponesrečenega dogodka.
Polona Frelih
Rusijo vznemirjata nameščanje Natovega protiraketnega sistema v Evropi in kopičenje težkega orožja na vzhodu. Zaradi »približevanja zveze Nato ruskim mejam« je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal, da utegnejo udarna vojaška sredstva usmeriti proti državam, iz katerih bo izvirala grožnja za rusko nacionalno varnost. V mislih je imel tesne ameriške zaveznice v vzhodni Evropi, kakršne so denimo Poljska in tri baltske države. Gre za ruski odgovor na grožnje visokih poveljnikov Nata, da utegnejo proti Rusiji uporabiti celo jedrsko orožje, o čemer je konec maja brez dlake na jeziku govoril nekdanji poveljnik čeških oboroženih sil Petr Pavel.
Poveljnik Natovih sil za vzhod in sever Hans-Lothar Domröse je novinarjem resda zagotovil, da v zavezništvu »nikakor ne razmišljajo o uporabi jedrskega orožja kot sredstva za začetek vojne«, pridevniku »jedrski« se v svojih nastopih dosledno izogiba tudi Putin. Ne glede na to ni mogoče spregledati, da je atomska bomba spet v modi. Stockholmski mednarodni inštitut za proučevanje miru (SIPRI) v svojem nedavnem poročilu ugotavlja, da države z jedrskim orožjem zdaj zelo veliko pozornosti namenjajo njegovi modernizaciji.
Občutljivo ravnovesje
Britanski zunanji minister Phillip Hammond »dopušča hipotetično možnost«, da bi Velika Britanija na svojem ozemlju spet dovolila namestitev ameriškega jedrskega orožja, Putin pa je na odprtju ruskega Mednarodnega vojaškotehničnega foruma napovedal okrepitev ruske oborožitve z dodatnimi 40 medcelinskimi jedrskimi raketami. Guardian poroča, da Nato pripravlja novo oceno jedrske strategije kot odgovor na naraščanje napetosti z Rusijo zaradi vojne v Ukrajini, o čemer je beseda tekla ob robu dvodnevnega ministrskega zasedanja Nata v Bruslju. Osvežitev Natove jedrske doktrine bo menda vključevala morebitno večjo vlogo jedrskega orožja na vojaških vajah zveze in načine za boljšo interpretacijo ruskih jedrskih groženj. Jih je treba vzeti resno ali gre samo za retoriko?
Ruski vojaški strokovnjaki poudarjajo, da je za Rusijo jedrsko orožje osnova zadrževanja, saj za Američani zaostajajo po količini orožja visoke natančnosti, kot so prenosni raketni sistemi in brezpilotna letala. Kar zadeva jedrsko oborožitev, pa je v prednosti Rusija. Po podatkih SIPRI razpolaga Moskva s 5720 jedrskimi konicami, Washington jih ima 5180. Razlika ni velika, še posebno v luči dejstva, da imajo Združene države Amerike več razmeščenih jedrskih konic (2080), Rusija pa »samo« 1780.
Po drugi strani je ruska prednost v njenih izjemnih prostranstvih, zaradi česar generalni štab ruske vojske stavi zlasti na mobilne sisteme za izstrelitev, kot so zemeljski kompleksi Topol ter novi železniški mobilni raketni sistemi barguzin. Prav na »raketnih vlakih«, ki so jih imeli že v Sovjetski zvezi, temeljijo načrti, po katerih naj bi Rusija do leta 2020 povečala svoje strateške jedrske sile za 13 raketnih divizij. Američani tovrstne vojaške tehnike nimajo. Rusija obnavlja tudi strateško podvodno floto, ki jo bodo opremili z novimi jedrskimi podmornicami borej in jasen, v polnem teku pa je tudi modernizacija že obstoječih podmornic. Pojavile so se že tudi informacije o proizvodnji novih strateških bombnikov T-160.
Tristo kilometrov od Vicenze do Ljubljane
Obsedenost Rusije z zadrževanjem nasprotnika z jedrskimi silami je mogoče interpretirati kot militarizem in paranojo, v resnici pa gre za premočrtno rusko logiko, ki je povezana s strahom pred ameriškim konvencionalnim orožjem visoke natančnosti. Gre za osnovo ameriške doktrine »hitrega globalnega udara« in protiraketnega ščita. Kakor kažejo rezultati ameriških vojaških vaj, bi štiri- do šesturni napad s 3500 do 4000 kosi visoko natančnega konvencionalnega orožja popolnoma onesposobil obrambo srednje velike in razvite države, uničujoče pa bi bile tudi posledice za njeno gospodarstvo. Če bi bile tarča napada ruske jedrske sile in letališča strateškega letalstva, bi bilo uničenega kar 90 in celo več odstotkov ruskega jedrskega potenciala.
Prav zato je Rusija po mnenju njenih vojaških strokovnjakov dolžna dokazati, da »hiter globalni udar« za Združene države Amerike nima smisla. Izstrelitev ene same ruske medcelinske balistične rakete na ozemlje ZDA bi namreč naredilo nepopravljivo škodo. Hkrati Rusija grozi z napadi taktičnega jedrskega orožja po objektih »sovražne infrastrukture«, h kateri uvrščajo zlasti vojaška letališča v Evropi. Taktično jedrsko orožje ima v nasprotju s strateškim doseg od nekaj deset do nekaj sto kilometrov, njegova moč pa ne presega nekaj kiloton. Zaradi nezadostnega dosega je neuporabno za napad na Združene države Amerike, ga je pa mogoče usmeriti proti ciljem v Evropski uniji.
Aprila so iz Natovega oporišča v Vicenzi v Ukrajino napotili 300 pripadnikov ameriških desantnih enot, po poročanju italijanskega Il Giornale di Vicenza pa nameravajo v prihodnje tja poslati kar tri tisoč ameriških vojakov. V Vicenzi gre formalno za Natovo vojaško oporišče, de facto pa so tam nameščeni ameriški vojaki, med drugim pripadniki elitne 101. letalske desantne divizije ter 173. letalske brigade. Od Vicenze do Ljubljane je samo 300 kilometrov.
Zlata prihodnost Nove Zelandije
V zadnjih sedmih letih so cene nepremičnine na daljni Novi Zelandiji zrasle za kar četrtino, kar tamkajšnji mediji povezujejo s strahom pred bližajočo se apokalipso. Po poročanju New Zealand Heralda se je rekordno povečalo zlasti povpraševanje po elitnih nepremičninah. »Nova Zelandija je edina država z resnično zlato prihodnostjo,« so v Wall Street Journalu citirali ameriškega milijarderja Petra Thiela, ki visoko ocenjuje zlasti »novozelandsko preskrbo s pitno vodo, zmogljivosti preskrbe s hrano in nadzor nad priseljevanjem zaradi geografske oddaljenosti«.
Na obali Nove Zelandije svojo trdnjavo že gradi tudi ruski oligarh Aleksander Abramov. Za parcelo v Helena Bayu, redko poseljenem območju severno od Whangareia, je odštel 15,9 milijona dolarjev. »Ko se začnejo težave, se pojavi paranoja in ljudje se ozirajo po krajih, ki se jim zdijo varni in stabilni. Nepremičnine pri nas kupujejo tudi taki, ki se v resnici ne želijo preseliti na Novo Zelandijo, želijo pa si zatočišče, kamor se bodo lahko umaknili v težkih časih,« je za Daily Mail komentiral Matt Finnegan iz nepremičninske družbe Sotheby.
V ruskih medijih državljane mirijo z neskončnim ponavljanjem populistične teze, da imajo v Rusiji precej več možnosti za preživetje jedrske zime, kot jo imajo denimo v Združenih državah Amerike ter Evropi. »Ruski narod vsakodnevno preživlja rusko zimo, zato bomo zagotovo preživeli tudi jedrsko,« ruski rumeni mediji strašijo pred jedrsko zimo, ki je termin, s katerim je ameriški astrofizik Karl Sagan opisoval predvidene podnebne spremembe, ki bi nastale kot posledica jedrskega spopada. Izhajal je iz domneve, da bi se po eksplozijah jedrskega orožja v ozračje dvignile ogromne količine pepela, dima in prašnih delcev, kar bi močno zmanjšalo sončno obsevanje in povzročilo drastičen padec povprečnih temperatur.
Hladna vojna je postala že tako vroča, da je predsednik ruske akademije geopolitičnih problemov dr. Konstantin Sivkov celo predlagal, naj Rusija v skrajni sili z jedrskim orožjem napade ameriški narodni park Yellowstone, kar bi zbudilo tamkajšnji supervulkan in povzročilo uničujoč cunami. Zagotavlja, da bi jedrsko apokalipso preživele samo države Briks (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika). »Vrhunski ruski analitik je v paranoičnem uvodniku predlagal razstrelitev Yellowstona,« so nas strašili zahodni mediji. Pri Natu zdaj tuhtajo, kako bolje interpretirati ruske jedrske grožnje. Se morda ne zavedajo, da groženj ne bi bilo, če bi se sami znali pravočasno ustaviti?