Kubači – Ruska republika Dagestan, kar pomeni dežela gora, je po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, po površini pa je dvainpolkrat večja. Znana je po orientalskih preprogah, tkaninah in izdelkih iz srebra in zlata. Največjo rusko republiko na Severnem Kavkazu imenujejo tudi kavkaški Babilon, saj je ena od držav z največ jezikov na svetu; 34 različnih etničnih skupin, med katerimi so Avarci, Darginci, Lezgini, Laki, Tabasaranci, Tati in Judje, govori kar 70 različnih jezikov oziroma dialektov. Skoraj vsaka vas ima svoje narečje, zato se ljudje z različnih koncev Dagestana med seboj že dolgo sporazumevajo predvsem po rusko.
Od naše dopisnice
V vasi Kubači v kavkaškem gorovju je še vedno mogoče srečati ženske, ki v umetelno graviranih srebrnih vrčih nosijo vodo iz bližnjih vodnjakov. Čeprav nimajo vodovodne in plinske napeljave, so prebivalci živahne vasi precej premožnejši od večine Dagestancev. Na nadmorski višini 1600 metrov uživajo v čistem zraku, tovarna srebrnih izdelkov pa vsem 2000 vaščanom daje dohodke, o katerih lahko drugje samo sanjajo. »Mož in žena lahko v naši tovarni srebrnih izdelkov zaslužita 800 evrov na mesec,« višino plače, ki je skoraj trikrat višja od dagestanskega povprečja, razkrije direktor tovarne Magomed Ahmedov.
Kubačinci so kot izvrstni zlatarji in filigranisti postali znani že v 6. stoletju, ko so zasloveli z unikatnimi in z dragimi kamni okrašenimi sabljami, ščiti in drugim orožjem, ki si ga je mogoče ogledati v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu, pariškem Louvru in newyorškem Metropolitanu. Zdaj v tovarni srebra izdelujejo predvsem nakit, posodo in druge okraske. V vasi, kjer se ljudje še vedno poročajo le med seboj, so se obrtniške spretnosti prenašale iz generacije v generacijo. Z ustnim izročilom se je prenašal tudi jezik, ki ga že v sosednji vasi ne razumejo. »Otroci doma govorijo kubačinsko, v šoli pa večinoma rusko. Tudi prepirajo se v ruščini,« o izumiranju jezika, ki v pisni obliki sploh ne obstaja, pove ravnatelj vaške šole Darzi Kurvan. Da je obstoj manjših jezikov v Dagestanu resno ogrožen, je prepričan tudi novinar in opozicijski aktivist Magomed Šamiljev. Glavni razlog za to je množična selitev s podeželja v mesto, kamor se je s trebuhom za kruhom odpravilo kar 60 odstotkov podeželanov. »Dagestanski televizijski in radijski programi sicer oddajajo program v kar 14 jezikih, nimamo pa zakona o zaščiti ogroženih jezikov. Obstaja le regionalni zakon o krepitvi vloge ruščine kot uradnega jezika,« o pomanjkljivi zakonodaji potoži Šamiljev.
V Dagestanu poleg jezikov iz kavkaške jezikovne skupine govorijo tudi turška, mongolska, grška in perzijska narečja. »V neki vasi živijo Judje, ki govorijo več kot tisoč let staro obliko farsija,« o jezikovni raznolikosti Dagestana pove jezikoslovec Janusov Abdul-Raman. Laki, ki predstavljajo le pet odstotkov populacije, govorijo kar 56 različnih dialektov. Še bolj bogat je tabasaranski jezik, ki se je ohranil v kar 62 različicah. »S tem so se Tabasaranci uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov,« se pohvali Abdul-Raman.