Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom srečal že petič v komaj osmih mesecih. Tokrat ga je gostil v svoji poletni rezidenci v črnomorskem letovišču Soči, kjer sta se sestala prvič po tako imenovani mlečno-mesni vojni in intenzivnem beloruskem spogledovanju z Evropsko unijo in ZDA. Po mnenju poznavalcev je Lukašenko obrnil ploščo, ker je spoznal, da od Zahoda zaman pričakuje finančno pomoč, ki jo obubožano gospodarstvo krvavo potrebuje. V prvi polovici leta se je izvoz zmanjšal za 50 odstotkov, inflacija pa je dosegla 14,6 odstotka.
Od naše dopisnice
Številni visoki obiski iz EU in ZDA so »zadnjega diktatorja v Evropi« navdali z neizmerno samozavestjo, v kateri se je znebil kar nekaj »protiruskih« izjav. Enkrat je sosedo obtožil subjektivnosti, drugič je prisegal, da ne bo nikoli pozabil na neizplačano rusko posojilo, tretjič pa je podvomil o prihodnosti rusko-beloruske unije.
Te provokativne izjave so bile izrečene povečini v času mlečne in mesne vojne z Rusijo, ki je junija uvedla prepoved uvoza beloruskih mlečnih izdelkov, julija pa je prepovedala uvoz izdelkov dveh beloruskih mesnopredelovalnih obratov. Belorusija je odgovorila z zaprtjem naftovoda, po katerem dizelsko gorivo iz ruskih rafinerij teče do Latvije, na meji z Rusijo pa je uvedla tudi carinski nadzor.
Lukašenko je iz protesta bojkotiral vrh držav Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti (CSTO), na katerem so članice podpisovale sporazum o ustanovitvi sil za hitro posredovanje, ki bi postale nekakšna protiutež silam Nata. Beloruski predsednik se potem ni prikazal niti na neformalnem srečanju voditeljev te organizacije. »Na srečanju med Medvedjevom in Lukašenkom bo govor tudi o prihodnosti Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, vendar ni zagotovila, da bodo to vprašanje tudi rešili,« je za Kommersant povedal neimenovani predstavnik ruskega zunanjega ministrstva.
Po pisanju ruskih medijev je Medvedjev na Lukašenka vnovič pritisnil tudi z zahtevo po čimprejšnjem priznanju gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, kar je med državama že povzročilo nekaj hude krvi. Beloruski zunanji minister Sergej Martinov je namreč državljane Belorusije pred kratkim pozval, naj v ti dve pokrajini potujejo izključno čez ozemlje Gruzije in naj tam spoštujejo gruzinske zakone. Zaradi »beloruske predrznosti« so v ruskem zunanjem ministrstvu skorajda skočili iz kože.
Rusija želi z Belorusijo rešiti tudi vprašanje plinskega dolga. Gazprom je pred tedni celo zagrozil, da bo ustavil dobavo plina, če Minsk ne bo poravnal 171 milijonov evrov dolga. Belorusija je bila pripravljena priznati le terjatve v znesku 164 milijonov evrov.
Lukašenko je pripotoval v Soči že 21. avgusta, prebival pa je v luksuznem hotelu Rodina, ki je v lasti ruskega oligarha Olega Deripaske in v katerem stane prenočitev 2000 evrov. Zunanjemu razkošju navkljub je po pisanju dobro obveščenih ruskih virov moledoval za 350 milijonov dolarjev posojila, zaprosil pa je še za dodatnih 2,2 milijarde evrov pomoči.
Beloruski adut pri pogajanjih je pogodba o gradnji šest milijard evrov vredne jedrske elektrarne v Belorusiji, ki bi jo morala v skladu s prvotnimi načrti graditi Rusija, saj je edina privolila, da jo bo gradila brez vnaprejšnjega plačila.
Za posel so se potegovale tudi Kitajska, Nemčija in Francija in če Lukašenko s pogajanji z Medvedjevom ne bo zadovoljen, se kaj lahko zgodi, da bo posel romal v druge roke. Najbolj prizadevna v tej smeri je Kitajska, ki je v Minsk že danes poslala namestnika premiera Hui Liangyuja.