Moskva – Mongolsko glavno mesto Ulan Bator so zajeli nasilni opozicijski protesti, med katerimi je kakih šest tisoč ljudi požigalo vladna poslopja in avtomobile, ropalo umetnostne galerije in trgovine in se s kamenjem spravilo nad vse, kar jim je prišlo pod roke. V brezglavo divjanje so prerasli protesti opozicije, ki zaradi domnevne volilne prevare zahteva razveljavitev nedeljskih parlamentarnih volitev. Na njih je prepričljivo zmagala vladajoča Mongolska narodno revolucionarna stranka, naslednica komunistov, ki so na čelu obubožane države še iz sovjetskih časov.
Od naše dopisnice
V Ulan Batorju je počilo dva dni po nedeljskih parlamentarnih volitvah. Usoda, ki so jo pred tem doživela že kirgiško in armensko glavno mesto Biškek in Erevan, je doletela še eno prestolnico na postsovjetskem prostranstvu. Pod točo kamenja je najprej klonilo poslopje osrednje volilne komisije, zagorel je štab Mongolske narodne revolucionarne stranke, nato pa je prišlo na vrsto vsesplošno plenjenje. Pretežno opita množica je iz vladnih poslopij in trgovin odnašala televizorje in drugo tehnično opremo, iz umetnostnih galerij je odhajala z dragocenimi slikami na ramenih, pomendrala pa je tudi vsa glasbila simfoničnega orkestra.
Red je policija vzpostavila šele ob šesti uri zjutraj po lokalnem času, ko je podivjano množico vendarle obvladala z vodnimi topovi, solzivcem, gumijastimi in celo pravimi naboji. Po trditvah zdravstvenih služb sta dva od petih protestnikov umrla zaradi strelne rane. »Policija bo uporabila vsa sredstva, da bo preprečila divjanje kriminalcev, ki ropajo zasebno in državno lastnino,« je pred ponovitvijo nočnih dogodkov posvaril mongolski notranji minister Muhkhorgil (ta v skladu z razširjeno mongolsko prakso uporablja eno samo ime). Med nočnimi nemiri je bilo po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti poleg protestnikov ranjenih tudi 400 policistov in nekaj predstavnikov sedme sile; med njimi japonski novinar, ki je v kritičnem stanju. Za rešetkami je končalo več sto ljudi, pretežno mladih, navaja mongolski spletni časopis. Ali so med zaprtimi tudi voditelji opozicije, ni znano.
Mongolski predsednik Nambarin Enhbarja je včeraj razglasil štiridnevne izredne razmere, med katerimi je prepovedano javno zbiranje in televizijsko poročanje, z izjemo mongolske nacionalne televizije. »Sedimo za pogajalsko mizo in se pogovorimo o volilnih prevarah,« je k mirni rešitvi krize pozval predsednik, ki je tudi sam član vladajoče stranke. Ta bo v Velikem državnem huralu ( parlamentu ) po še neuradnih volilnih izidih zasedla kar 44 od skupaj 76 mest, kar pomeni, da bo lahko sama sestavila vlado. »Mongolci so volili za demokracijo, ne pa za Mongolsko nacionalno revolucionarno stranko, ki jo sestavljajo nekdanji komunisti,« je volilne izide prvi spodbijal predsednik stranke Državljanskega gibanja Magnaj Otgonjargal. Za njim so se s trditvami, da so zmagovalci volitev, oglasili še Demokrati.
V Mongoliji, ki je po površini skoraj osemkrat večja od Slovenije in ima komaj tri milijone prebivalcev, se je predvolilna kampanja vrtela predvsem okoli naravnih bogastev. Mongolska narodna revolucionarna stranka je vztrajala, da morajo nedavno odkrita nahajališča zlata, bakra in premoga ostati v večinski državni lasti, Demokratska stranka pa je zagovarjala zasebno lastnino. V državi nomadov, stisnjeni med Kitajsko in Rusijo, gospodarstvo za zdaj temelji na kmetijstvu in živinoreji. Bruto domači proizvod na prebivalca na leto znaša manj kot tisoč evrov, zaradi česar Mongolija sodi med najrevnejše države na svetu.