Moskva – V kar dve uri dolgem intervjuju za Financial Times se je novoizvoljeni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvetil predvsem aktualnim zunanjepolitičnim temam, kakršni sta širitev Nata na nekdanje sovjetske republike in ameriški protiraketni ščit v vzhodni Evropi. Njegova stališča so zvenela povsem enako kakor stališča sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki bo po mnenju večine kot premier bedel nad zunanjo politiko tudi v prihodnosti.
Od naše dopisnice
Predsednik Putin je že med nedavnim obiskom nemške kanclerke Angele Merkel v Moskvi namignil, da Medvedjev za Zahod ne bo nikakršna osvežitev. Z intervjujem za FT je to potrdil tudi Medvedjev. Dokazal je, da se njegova stališča glede ključnih zunanjepolitičnih vprašanj prav nič ne razlikujejo od stališč njegovega predhodnika in mentorja. Razlika je le ta, da namesto strašljivih groženj uporablja previdna opozorila. Tokrat jih je namenil zvezi Nato, ki jo je posvaril pred širitvijo na Ukrajino in Gruzijo. »Glede razvoja dogodkov v Gruziji in Ukrajini nismo srečni. Menimo, da je to izjemno nevarno za obstoječo strukturo evropske varnosti,« je članice Nata opozoril Medvedjev. »Vse skupaj je še teže razložiti, saj velika večina prebivalcev Ukrajine kategorično zavrača članstvo v Natu, vlada pa podpira drugačno politiko,« je Medvedjev zvenel kot zgleden Putinov učenec. Sedanji predsednik je namreč že večkrat poudaril, da ukrajinskemu in gruzinskemu članstvu Rusija ne bo nasprotovala, če ga bo podprlo tudi tamkajšnje prebivalstvo.
Medvedjev se je dotaknil tudi vprašanja ameriškega protiraketnega ščita, o čemer so se pretekli teden v Moskvi pogovarjali ameriška in ruska zunanja in obrambna ministra. Poudaril je, da ameriški načrti Rusije ne osrečujejo, da pa je ameriška stran v zadnjem času pokazala pripravljenost, da pred iztekom Putinovega mandata odpravi nesoglasja. Kakor je znano, je ameriška delegacija med nedavnim obiskom v Moskvi izročila ruski strani nov predlog, v katerem ji ponuja nadzor nad oporišči na Poljskem in Češkem, z vzpostavitvijo protijedrskega ščita pa je pripravljena počakati, dokler ne bo dokazov o nesporni iranski jedrski grožnji. O tem se bodo Rusija in Združene države Amerike v prihodnjih dneh pogovarjale v Washingtonu, kamor je ruska delegacija po poročanju Interfaxa že odpotovala.
Medvedjev se je zavzel tudi za izboljšanje načetih odnosov z Veliko Britanijo. »Pripravljeni smo na obnovitev odnosov na vseh področjih,« je napovedal in dodal, da bo več znanega po njegovem prvem srečanju z britanskim premierom Gordonom Brownom na julijskem vrhu G-8 na Japonskem. Izjavil je, da nedavne obtožbe o industrijskem vohunjenju za sodelavcema britansko-ruskega naftnega podjetja TNK-BP niso usmerjene proti Veliki Britaniji, in ponovil, da so Britanski svet (British Council) zaprli zaradi vohunske dejavnosti.
Rusom je Medvedjev obljubil boljši življenjski standard, napovedal pa je tudi boj proti korupciji in vladavino prava. Naloga sodišč je po njegovem tudi odločitev o usodi Mihaila Hodorkovskega, zaprtega nekdanjega lastnika propadlega ruskega naftnega velikana Jukos. Tako je zavrnil namige, da utegne oprostiti Hodorkovskega, ki se je po mnenju mnogih znašel za zapahi zaradi politično motiviranega procesa. V svojem prvem intervjuju po prepričljivi zmagi na nedavnih predsedniških volitvah je novoizvoljeni ruski predsednik zavrnil tudi namige, da čaka Rusijo z dvema centroma moči obdobje zmede in nestabilnosti.