Moskva – »Mnogi so prepričani, da je lajanje sestavni del odnosov med Natom in Rusijo. Ena stran reče hov, hov, druga stran pa na to odgovori s svojim hov, hov. V resnici je veliko stvari, pri katerih med nami ni težav,« je za radio Eho Moskvi pred mesecem dni izjavil Dmitrij Rogozin. Vest o imenovanju enega najostrejših ruskih nasprotnikov Nata za veleposlanika pri tej organizaciji se je razširila že oktobra, oba domova ruskega parlamenta sta imenovanje Rogozina potrdila že novembra, pred dnevi pa je odlok podpisal še ruski predsednik Vladimir Putin.
Od naše dopisnice
Rogozin bi bil moral prevzeti novo funkcijo že decembra, zamuda pa je po poročanju Rossijske gazete nastala zaradi Nata, kjer so mu šele v začetku januarja prižgali zeleno luč. V Rogozinovem štabu so zamudo pripisali zapleteni birokraciji, ruski mediji pa so poročali, da je za težave kriva Latvija. Tam naj bi Rogozina uvrstila na črni seznam nezaželenih oseb, po decembrskem vstopu Latvije v šengensko območje pa je postal persona non grata v vseh državah Evropske unije. Na latvijskem zunanjem ministrstvu poročanja ruskih medijev niso hoteli komentirati. Da je Rogozin v baltskih državah precej osovražen, ni nikakršna skrivnost. Sporni sloves si je namreč pridobil prav zaradi gorečega zavzemanja za pravice ruske manjšine v baltskih državah.
Tudi severnostlantskemu zavezništvu je Rogozin že dolgo trn v peti, saj je pred leti označil Nato za »organizacijo v zadnjih vzdihljajih«. Tudi zato mnogi razumejo Rogozinovo imenovanje na položaj veleposlanika pri Natu kot rusko vojno napoved tej organizaciji. Ne glede na to so v Bruslju Rogozinu že izrekli dobrodošlico. »Generalni sekretar in zavezniki se veselijo sodelovanje z Rogozinom v svetu Nato-Rusija,« je bil diplomatski tiskovni predstavnik Robert Pszel.
V nasprotju s tem je Rogozin ostal zvest svojemu slovesu. Severnoatlantsko zavezništvo je namudoma obtožil uveljavljanja agresivnih interesov Združenih držav Amerike, kot glavno nalogo Rusije pa poudaril utrditev njenega statusa velesile. »V tem kritičnem trenutku domoljubni Rusi ne smejo stati križem rok,« je pozval k narodni enotnosti.
V intervjuju za Rossijsko Gazeto je Rogozin zvezo Nato poleg tega obtožil, da uveljavlja svojo varnost na račun drugih, sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi (CFE), od katerega je Rusija pred kratkim odstopila, pa je označil za kolonialnega: »Na področju varnosti se je treba znebiti kolonialne odvisnosti. CFE v svoji prvotni obliki ni nič drugega kot anahronizem hladne vojne.« Po njegovem mnenju potrebuje Rusija jasna zagotovila glede svoje varnosti, saj se je politični zemljevid Evrope drastično spremenil. »Tudi v najbolj morečih sanjah si normalen človek ne more predstavljati, da bi se lahko spopadli z Evropo,« je potem miril žogico Rogozin. In obljubil, da bo kot veleposlanik pri Natu ohranil spoštljivi ton.
Kot vodja ruske delegacije pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PACE) je Dmitrij Rogozin z ostrimi toni pred leti dosegel, da Rusije v Strasbourgu ni bilo kar leto dni. Povod je bilo poročilo o Čečeniji, ki ga je označil za pristransko, spor pa se je končal tako, da je bila Rusiji začasno odvzeta volilna pravica.