Moskva – »Poskusi Nata, da okrepi svojo vojaško navzočnost v bližini naših meja, se nadaljujejo,« je v torek na rednem letnem srečanju s predstavniki ruske vojske izjavil predsednik Dmitrij Medvedjev. Po njegovih besedah bo Rusija v odgovor kljub ekonomski krizi pospešila modernizacijo vojske in okrepila jedrski arzenal. Retoriko hladne vojne je na srečanju še stopnjeval obrambni minister Anatolij Serdjukov, ki je ZDA obtožil, da je njihov cilj dokopati se do mineralnih, energetskih in drugih naravnih bogastev držav nekdanje Sovjetske zveze. Združene države Amerike so se na bojevito retoriko odzvale s spravljivimi toni.
Od naše dopisnice
»Ruskega prebivalstva protinatovska govorica ne sme preveč zanesti,« ugotavlja direktor moskovskega inštituta za politične in vojaške analize Aleksander Šaravin. »Širjenje Nata samo po sebi ni nikakršna grožnja. Interesi zavezništva so namreč precej različni, saj ga sestavlja več kot dva ducata držav,« je še dodal v intervjuju za radio Eho Moskvi. Drugi analitiki sodijo, da ostra govorica ni namenjena samo domači javnosti, ampak nakazuje, da bo Rusija pri pogajanjih z novo ameriško administracijo zastopala precej trda stališča. Poleg članstva Ukrajine in Gruzije v Natu sodijo med odprta vprašanja tudi protiraketni ščit in pogajanja o novem sporazumu o neširjenju jedrskega orožja.
V luči poganjanj o novem sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, ki bo nadomestil Start 1, katerega veljavnost se izteče konec letošnjega leta, je ameriški predsednik Barack Obama ta teden izbral za pomočnico zunanje ministrice Rose Gottemoeller, strokovnjakinjo za rusko obrambno doktrino in jedrsko orožje. Za nadaljevanje pogajanj sta se na nedavnem srečanju zavzela zunanja ministra obeh držav Hillary Clinton in Sergej Lavrov, to pa bo tudi osrednja tema prvega srečanja med Obamo in Medvedjevom, ki bo 1. aprila v Londonu. V Pentagonu so pripravljeni na naporna pogajanja, saj obrambni sekretar Robert Gates meni, da se bo Rusija zaradi hitro starajočega prebivalstva kmalu srečala s težavami pri zagotavljanju zadostnega števila nabornikov, zato se bo močneje oprla na jedrski arzenal.
Poveljnik ruskih strateških jedrskih sil Nikolaj Solovcov je pred dnevi napovedal, da bo Rusija kmalu usposobila prvi regiment ,opremljen z modernimi medcelinskimi balističnimi raketami RS-24, ki so izboljšana različica topola M. To naj bi se zgodilo takoj po 5. decembru, ko se izteče veljavnost sporazuma Start 1. RS-24 bo lahko nosil štiri bojne konice in je v nasprotju z določbami sporazuma. S težavami se na drugi strani srečuje ruska mornarica, ki nima sreče z opremljanjem svojih najnovejših podmornic razreda borej. Jedrska raketa bulava, ki ima doseg 8000 km in lahko nosi do deset bojnih konic, je namreč pred nekaj dnevi znova pogrnila na izpitu. Z bulavami naj bi opremili tri podmornice, od katerih je prva, Jurij Dolgoruki, že zgrajena, a ji za zdaj grozi, da bo zaradi neuspešnega razvoja bulave vsaj nekaj časa brez oborožitve.
Kremelj je že lani začel ambiciozno reformo svojih oboroženih sil, s katero naj bi dosedanjo ogromno, a zastarelo armado spremenili v sodobnejšo, bolj mobilno in predvsem bolje opremljeno vojaško silo. Strokovnjaki opozarjajo, da je reformo spodbudila lanska vojna z Gruzijo, ki je razkrila pomanjkljivosti, zlasti pomanjkanje natančnega pametnega orožja in sodobne komunikacijske opreme. Reformi ostro nasprotuje vojaški vrh, saj bo zaradi nje ob službo več kot 150.000 častnikov ruske vojske.
V Washingtonu so se na ruske napovedi odzvali brez zaskrbljenosti. Poudarili so, da se bodo ZDA še naprej prizadevale za sodelovanje z Rusijo, zlasti v boju proti terorizmu in pri omejevanju jedrske oborožitve. »Izjave ruskega predsednika razumem bolj kot govorjenje za domačo rabo,« se je na nastop Medvedjeva odzval tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs. Takšen odziv narekujejo priporočila, ki jih je v zvezi s prihodnjo ameriško politiko do Rusije pripravila posebna komisija. Ta Obami svetuje, da je pri kritiki Rusije zadržan, da ji prizna pravico do legitimnih interesov na postsovjetskem prostranstvu in da omehča svoja stališča do širjenja Nata in gradnje protiraketnega ščita. V Kommersantu so dokument označili za najbolj blago stališče do Rusije v obdobju po hladni vojni, ki po njihovem mnenju ni nagrada za rusko ravnanje, ampak posledica iskrene ameriške želje po sodelovanju z Rusijo.