Moskva – Ruski vojaški proračun je lani znašal 55 milijard evrov in Rusija je tako zasedla tretje mesto na »svetovni lestvici«, ki jo sestavlja ugledni Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI).
Prehitela je Veliko Britanijo in Francijo, ki sta tako kot večina evropskih držav in ZDA oklestili vojaške proračune. Tako se je končalo 13-letno obdobje naraščanja izdatkov za oborožene sile, za katere je svet lani porabil 1,3 trilijona evrov. Ruski vojaški proračun je lani znašal 3,9 odstotka BDP in je v primerjavi z letom prej zrasel kar za 9,3 odstotka, kar je največja rast na svetu. Rusija je po obsegu sredstev za vojsko pristala za prvo uvrščenimi Združenimi državami Amerike (544 milijard evrov) in drugo uvrščeno Kitajsko (109 milijard evrov). »Rusija je med svoje prednostne naloge uvrstila tudi krepitev vojske,« je izsledke raziskave predstavil vodja Siprijevega oddelka za vojaške izdatke Sam Perlo-Freeman. Pojasnil je, da gre za del dolgoročnega načrta o zamenjavi kar 70 odstotkov starega sovjetskega orožja ter konkuriranje Združenim državam Amerike, čeprav med Natom in Rusijo trenutno ni sovražnosti. Kot glavno pomanjkljivost ruskih oboroženih sil je navedel pomanjkanje sodobne opreme za komunikacije, omenil pa je tudi bojazen analitikov, da ruski vojaški industriji po desetletjih stagnacije ne bo uspelo uresničiti ambicioznih načrtov.
Putinove predvolilne obljube
Drastično povečanje proračuna za vojsko, v katero namerava v naslednjem desetletju vložiti skoraj 600 milijard evrov, je bila tudi ena od predvolilnih obljub novoizvoljenega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Iz letošnjega proračuna naj bi za vojsko odšteli 47,7 milijarde evrov, prihodnje leto naj bi vsota zrasla na 60 milijard, leta 2014 pa že na 71 milijard evrov. Za renesanso ruskih oboroženih sil se je pred tem zavzel tudi odhajajoči predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je poudaril, da morajo biti do leta 2017 pripravljeni odgovoriti na grožnjo ameriškega protiraketnega ščita v Evropi. »Naša vojaška moč in sposobnost odgovora mora biti tolikšna, da si nihče na svetu ne bo želel testirati naše sposobnosti,« je poudaril Medvedjev. Napovedal je, da bodo do leta 2020 za vojsko namenjali najmanj 2,8 odstotka BDP, s čimer bodo do leta 2015 posodobili 70 odstotkov, ponekod pa celo 100 odstotkov oboroženih sil. V ta namen nameravajo tudi po njegovih zagotovilih porabiti 600 milijard evrov.
Šest največjih vojaških porabnic na svetu – Brazilija, Nemčija, Indija, Velika Britanija in Združene države Amerike, je lani zmanjšalo vojaške izdatke. Vojaški proračun Združenih držav Amerike se je skrčil za 1,2 odstotka, kar je posledica zamude pri sprejemanju proračuna za leto 2011, ki je v kongresu nastala zaradi nesoglasij med administracijo Baracka Obame in republikanci glede ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Sipri pričakuje, da se bodo ameriški izdatki za vojsko krčili tudi v prihodnje; zaradi umika iz Iraka in Afganistana ter lani sprejetega sporazuma o nadzoru nad proračunom. »Ne glede na to bodo Združene države Amerike tudi v prihodnje ohranile vojaško prevlado. Za zdaj je njihov vojaški proračun še vedno petkrat večji od kitajskega, ta pa je pol večji od ruskega,« ugotavlja Perlo-Freeman.
Kitajski vojaški proračun je lani zrasel za 6,7 odstotka in v skladu s kitajsko gospodarsko rastjo vse od leta 2001 znaša približno dva odstotka BDP. Kitajsko oboroževanje je povzročilo zaskrbljenost pri sosedah, ki pa ni tolikšna, da bi lahko govorili o oboroževalni tekmi v Aziji, poudarjajo Siprijevi strokovnjaki.
Kitajskih 170 odstotkov
Poleg Kitajske in Rusije je imela rast vojaškega proračuna lani samo še Saudska Arabija, ki je v zadnjem desetletju izdatke za vojsko povečala za kar 90 odstotkov. Rusija jih je za 79 odstotkov, Kitajska za 170 odstotkov, Združene države Amerike pa za 59 odstotkov.
Tri največje vojaške zapravljivke v zahodni Evropi – Francija, Nemčija in Velika Britanija – so začele krčiti vojaški proračun v skladu z varčevalnimi ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev. Francoski vojaški proračun se je od leta 2008 skrčil za štiri odstotke, nemški za 1,4 odstotka, britanski pa za 0,6 odstotka. Za precej večje »vojaške reze« so se odločili v Grčiji, Španiji in Italiji. Za 13 odstotkov se je zmanjšal tudi slovenski vojaški proračun; leta 2010 je znašal 583 milijonov, lani pa 514 milijonov evrov.