Moskva – Zunanji ministri 56 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so velik del dvodnevnega zasedanja v Helsinkih namenili avgustovskemu konfliktu v Južni Osetiji in o tem se je razvnela precej burna razprava. Številne članice so se zavzele za razširitev mandata opazovalcev Ovseja tudi na gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, Rusija pa pričakuje preiskavo o tem, zakaj se v Ovseju na dan izbruha konflikta niso odzvali, potem ko so jih opazovalci opozorili, da Gruzija pripravlja napad.
Od naše dopisnice
Zasedanje se je seveda končalo brez skupne izjave, kar ni nič nenavadnega, saj je tako že šesto leto zapored. »Pokazalo se je, da so razlike prevelike,« je sporočil finski zunanji minister in predsedujoči Ovseju Matti Vanhanen, ki bo v začetku januarja vodenje organizacije prepustil Grčiji.
Helsinki imajo za Ovse poseben pomen. Organizacija je namreč zrasla iz helsinške listine, ki jo je 1. avgusta 1975 v finskem glavnem mestu podpisalo 35 predsednikov držav in vlad in govori o spoštovanju meja, ozemeljski celovitosti in človekovih pravicah in svoboščinah. V več kot treh desetletjih se je organizacija precej spremenila in to predvsem zaradi tako imenovanega helsinškega procesa, h kateremu je med popuščanjem hladne vojne pozvala takratna Sovjetska zveza. Rusija je 33 let pozneje pokazala podobno prizadevnost; predstavila je predlog nove evropske varnostne strukture od Vancouvra do Vladivostoka, o katerem je junija prvič govoril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Ruski predlog je v Helsinkih tako rekoč pogorel. »Ne potrebujemo novih mednarodnih organizacij, da dosežemo svoje cilje,« je dejal nizozemski zunanji minister Maxime Verhagen. Podobnega mnenja je bil tudi namestnik ameriške državne sekretarke William Burns: »Preprosto povedano, evropsko varnost je treba graditi na obstoječih institucijah.« Več zahodnih diplomatov je ob robu zasedanja izrazilo prepričanje, da bi morala Rusija najprej vnovič izpričati voljo do obnovitve sporazuma o konvencionalnem orožju, ki ga je lani suspendirala v odgovor na ameriški protiraketni ščit.
Veliko pozornost so na zasedanju namenili položaju v Gruziji po avgustovskem spopadu z Rusijo. Številne članice so se zavzele za podaljšanje in razširitev mandata opazovalcev Ovseja na območju konflikta, ki se izteče 31. decembra. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je tako predlagal, da bi misijo razširili na vso mednarodno priznano Gruzijo, torej tudi na separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, pri tem pa ga je podprla tudi Velika Britanija. Rusijo so hkrati pozvali, naj umakne svojo vojsko iz obeh upornih pokrajin. Bernard Kouchner, vodja diplomacije Francije, ki trenutno predseduje EU, je s tem v zvezi povedal: »V Evropski uniji nismo prepričani, da je namestitev tisočev ruskih vojakov v obeh upornih republikah pripomogla k stabilizaciji razmer v regiji.« Gruzinska zunanja ministrica Eka Tkešelašvili mu je seveda pritrdila.
Na obtožbe zoper svojo državo se je na petkovem delu zasedanja ostro odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Organizacijo je obtožil, da se ni odzvala, ko so jo njegovi opazovalci 7. avgusta opozorili, da se Gruzija pripravlja na napad. Da sistem za zgodnje obveščanje ni deloval, je že v četrtek potrdil tudi Bernard Kouchner: »Tak sistem ni nikoli popoln. Vedno se zbudimo malce prepozno in vedno nam nekdo potem pove, da so prišla opozorila, da se bo nekaj zgodilo. Kratko malo nismo verjeli, da se bo res.«