V Rusiji se bodo prvomajski prazniki podaljšali v pravoslavno veliko noč, nato še v dan zmage nad fašizmom, kar pomeni, da bodo prosti kar devet dni. S prvimi pomladnimi dnevi se v Rusiji začne sezona obiska dač, kot pravijo podeželskim domovom, ki jih ima vsak tretji Moskovčan. V zadnjih letih prvomajske praznike čedalje več Rusov izkorišča za potovanja v tujino, tudi v Slovenijo. Zaradi večjega povpraševanja povratna letalska vozovnica slovenskega nacionalnega prevoznika Adrie Airways na relaciji Moskva–Ljubljana zdaj stane nepredstavljivih 1800 evrov.
Nič kaj dobra popotnica za slovenski turizem, saj statistični podatki kažejo, da število ruskih turistov narašča predvsem v državah, ki imajo poleg olajšane vizne politike tudi ugodne letalske povezave. »Juhu, bogati Rusi so tu. Višja je cena, raje kupijo!« sem pred dnevi na spletni strani Financ našla članek, ki govori o vse večjem številu pregrešno bogatih ruskih turistov v Sloveniji. Petičneži, ki praznijo trgovine s prestižnimi blagovnimi znamkami in unikatnimi izdelki, minibare, uživajo v lepotnih storitvah in najemajo luksuzne sobe. »Pri tem pogosto velja: višja je cena, raje kupijo,« je bilo mogoče prebrati.
Postavlja se vprašanje, ali je dolgoročno smotrno staviti na obisk »novih ruskih bogatašev«, za katere je znano, da vedno znova iščejo nove turistične destinacije, poleg tega njihovo vedenje zelo velikokrat odvrača turiste drugih nacionalnosti. Si Slovenija res želi postati turistična destinacija za ruske bogataše, ki imajo resda debele denarnice, a večinoma nobene kulture?
Na srečo gre za manjšino, ruski trg, kjer je turistična industrija med najhitreje rastočimi panogami, pa resnično ponuja ogromno potencialov. Število Rusov, ki so bili na dopustu v tujini, je lani po podatkih Združenja turističnih operaterjev Rusije (ATOR) naraslo za 20 do 25 odstotkov. V prvih devetih mesecih lanskega leta je v tujino s turističnimi agencijami potovalo 8,4 milijona ruskih turistov, če upoštevamo tudi tiste, ki so potovali samostojno, pa podatki ruske statistične agencije Rosstat navajajo številko 12 milijonov.
Top: Turčija in Egipt
Najbolj priljubljene destinacije ostajajo Turčija, Egipt, Kitajska, Španija, Grčija in Tajska, ki zavzemajo kar 60 odstotkov vseh organiziranih potovanj Rusov. Turčijo je lani obiskalo 2,3 milijona ruskih turistov, kar je 10 odstotkov več kot leta 2011, v Egiptu je letovalo 1,2 milijona Rusov oziroma 40 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Na Kitajsko je potovalo milijon turistov iz Rusije, za kar gredo zasluge predvsem uspešni promociji v okviru leta Kitajske v Rusiji in obratno.
Tudi Španija je lani ponosno objavila, da je gostila kar milijon ruskih turistov, kar je dosegla s politiko podeljevanja dveletnih večkratnih schengenskih viz, za petino je naraslo število ruskih turistov v Grčiji, kar gre prav tako pripisati olajšanemu postopku pridobivanja viz in hotelskim popustom. 15-odstotno rast števila ruskih turistov so imeli tudi v Italiji, kjer so enotedenske aranžmaje ponujali že za 160 evrov.
Nov priljubljen cilj je Nemčija, kjer je bilo Rusov lani kar za petino več (530.000), zasluga pa gre odprtju novih nemških viznih centrov, ki so zrasli v številnih ruskih mestih. Zaradi ugodne vizne politike je za 15 odstotkov naraslo tudi število ruskih turistov v Bolgariji.
Četrtina več Rusov je obiskala tudi Ciper, kjer jih je lani letovalo 300.000. Za to sta poskrbeli predvsem letalski družbi Cyprus Airways in Rossija, ki sta povečali število povezav. Prava turistična zvezda so tudi Združeni arabski emirati, kjer so našteli kar za 60 odstotkov več ruskih turistov kakor leto prej, glavni razlog pa so bile ugodne letalske povezave. Kar osem letalskih družb, od tega štiri ruske in štiri arabske, v Arabske emirate celo v nizki sezoni leti kar iz osmih ruskih regij.
Vedno zaokrožajo navzgor
Kaj pa Slovenija? Adria Airways v partnerstvu z ruskim letalskim prevoznikom Aeroflotom iz Moskve v Ljubljano resda leti vsak dan, cene letalskih vozovnic pa so povsem nekonkurenčne. Avgusta leta 2011 je ruski nizkocenovnik Rusline napovedoval odprtje letalske povezave z Ljubljano, na njihovi spletni strani je bilo mogoče celo že kupiti vozovnice po ceni 200 evrov. Potnike, ki so vozovnice že kupili, so pozneje obvestili, da so vsi poleti zaradi tehničnih razlogov odpovedani. Govorilo se je, da jim kot prevozniku, ki ni iz EU, ni uspelo pridobili vseh ustreznih dovoljenj in da Adria Airways z vsemi štirimi varuje svoj monopolni položaj.
Poleg pregrešno dragih vozovnic je Adria Airways brezkompromisna tudi glede dodatne prtljage. Za vsak dodaten kilogram ti zaračunajo 10 evrov, za kolikor so nekateri slovenski izbranci kupovali celo povratne vozovnice do evropskih prestolnic. »Vaša prtljaga je težka 24,5 kilograma, kar pomeni, da morate plačati pet kilogramov,« me je obvestila uslužbenka brniškega letališča. »Zakaj pa pet in ne štiri?« sem jo pobarala. »Zato ker vedno zaokrožimo navzgor,« je bil njen odgovor. Šele ko sem zahtevala, naj mi, prosim, pokaže pravilo o tem v pisni obliki, mi je zaračunala zgolj štiri kilograme. Pri nekaterih torej zaokrožajo navzgor, da lahko drugi potujejo brezplačno!
»Slovenija deluje kakor Rusija,« je pripomnil ruski znanec, ko sem mu tarnala, da letalska vozovnica v Ljubljano stane skoraj 2000 evrov, predstavniki slovenske elite pa so jih dobivali zastonj. Pravzaprav smo res kakor Rusija, s to izjemno, da prvomajski prazniki pri nas ne trajajo devet dni. Nov slovenski moto bi lahko bil: Višje cene, manj prostih dni!