Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Od naše dopisnice
»Finalizirali smo osnutek sklepnega dokumenta. To bo zelo uspešen vrh,« je štiri dni pred zasedanjem po Twitterju sporočil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin. Prvi osnutek so že maja napisali nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in njena »skupina modrecev«, vendar se zadnja verzija precej razlikuje od prvotnega predloga, so sporočili viri v Moskvi. Že nekaj časa so znana tudi področja, kjer si »partnerji« želijo tesnejšega sodelovanja; med temi je brez dvoma najpomembnejše sodelovanje glede protiraketnega ščita v Evropi, o katerem se je v zadnjih dneh pozitivno izreklo kar nekaj visokih ruskih predstavnikov.
»Rešujemo vprašanje strateške in nestrateške protiraketne obrambe. Če bo šlo vse po sreči, bomo vprašanja rešili skupaj z Natom,« je bil predlogu naklonjen poveljnik ruskih letalskih sil polkovnik Aleksander Zelin. »To se mi zdi realističen predlog. Uresničitev je samo stvar politične volje,« se je odzval predsednikov zunanjepolitični svetovalec Sergej Prihodko. Še bolj izčrpen je bil ruski zunanji minister Sergej Lavrov: »Naš predsednik bo v Lizboni predstavil naše predloge. Če bo ozračje naklonjeno in bo obstajala pripravljenost na sodelovanje po načelu enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in upoštevanja medsebojnih interesov, potem je takšen projekt izvedljiv.«
V igri ni več skupen protiraketni ščit, ki bi povezal ruskega in ameriškega in bi pokrival območje od Vancouvra do Vladivostoka, ampak bi obstajala dva ločena protiraketna ščita, »ki bi na podlagi izmenjave informacij omogočala oblikovanje skupne varnostne strehe«, je Rassmussen predstavil revidirani predlog. »Načrti o sodelovanju Rusije pri protiraketnem ščitu bodo trpeli zaradi popolnega pomanjkanja političnega zaupanja med hladnovojnima sovražnicama,« je ne glede na popravke še naprej skeptičen Aleksander Kramčikin, namestnik ditrektorja Inštituta za vojaško in politično analizo v Moskvi.
Druga najpomembnejša tema je Afganistan, kjer je Nato zainteresiran za širitev že obstoječih dogovorov o tranzitu čez rusko ozemlje in za skupni boj proti narkotikom, energetsko in kibernetsko varnost, človekoljubno pomoč in pomoč v primeru naravnih nesreč ter sodelovanje v boju proti piratom, terorizmu in organiziranemu kriminalu.
»Odprla se je zgodovinska priložnost za zbliževanje med Natom in Rusijo in sicer zaradi novega zagona v ameriško-ruskih odnosih, izboljšanja odnosov med Rusijo in nekaterimi zahodnimi sosedami, strateških posledic globalne gospodarske krize ter predloga Medvedjeva o novi evroatlanstki varnostni arhitekturi. Do spremenjene atmosfere je komajda prišlo, vendar je dejanska in zelo pomembna,« sta glavne spodbude za novi zagon v odnosih med Natom in Rusijo IISS in INSO naštela v skupnem poročilu. Da boljšega trenutka ne bi moglo biti, so ugotovili tudi na podlagi javnomnenjske ankete raziskovalnega centra Pew, ki je pokazala, da je število Rusov, naklonjenih Natu, v zadnjem letu s 24 odstotkov zraslo na kar 40 odstotkov; to je večji preskok kot v katerikoli članici Nata. Poleg tega so v številnih članicah Nata na Rusijo začeli gledati z večjo naklonjenostjo; v Nemčiji in Franciji je ta delež zrasel za osem odstotkov, na Poljskem kar za 12 odstotkov, v Združenih državah Amerike pa za šest odstotkov.
Boj se Grkov, ki prinašajo darila!
V Rusiji so slej ko prej previdni, saj se bojijo, da je nova strategija zgolj dimna zavesa in da je prava tarča še naprej Rusija, kakor je bila med hladno vojno. »Bojte se Grkov, ki prinašajo darila! To je samo še ena zvijača Nata,« opozarjajo ruski skeptiki. Omenjena bojazen je upoštevana tudi v februarja objavljeni ruski vojaški doktrini, v kateri je Nato še vedno opredeljen kot največja ruska grožnja. V ruskih očeh gre za orodje ameriške imperialistične agresije in vojaške ekspanzije oziroma »jeklenega leviatana, ki je spodkopal vso človečnost,« kot se je izrazil Maksim Ševčenko, voditelj političnega talk šova na državnem Prvem Kanalu.
Zadržani so tudi bolj pragmatični ruski politiki, denimo poslanec vladajoče stranke Enotna Rusija Vladimir Klimov: »Nata ne obravnavamo kot sovražnika, razumemo pa, da je vojaška organizacija, ki ima jedrsko orožje in nosilce raket. Nismo pozabili, da so bombardirali Balkan in da so pri tem umrli civilisti. Zelo dobro se tudi spominjamo, da je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili upal na zaščito Nata, ko je napadel Južno Osetijo.« V intervjuju za časopis Moscow Times je brez dlake na jeziku priznal, da bi mu bil ljubši svet brez Nata in da bi bila mednarodna varnostna politika v rokah varnostnega sveta Združenih narodov ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, katerih članica je tudi Rusija. »V 21. stoletju ni prostora za takšno organizacijo, ampak kot realistu mi je jasno, da ne bo propadla,« je sklenil svoje razmišljanje.
Polona Frelih