Po površini največja evropska država je na kolenih. Mirovni sporazum iz Minska se v praksi ne uresničuje, tako gospodarsko kot politično in vojaško pa je Ukrajina povsem odvisna od Zahoda.
Polona Frelih
Leta 2015 je ukrajinska vojska v Donbasu doživela kar nekaj uničujočih porazov. Izgubili so nadzor nad letališčem v Donecku, kmalu zatem pa doživeli še poraz v strateško pomembnem kotlu Debalceve. Kmalu zatem so vendarle dosegli premirje, ki je iz dneva v dan bolj krhko. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da uradni Kijev v Donbasu pripravlja novo ofenzivo, ukrajinsko vodstvo pa kaže s prstom na separatiste, ki da so samo marionete v rokah sosednje Rusije.
Slednja je izključila Ukrajino iz prostotrgovinskega sporazuma znotraj Skupnosti neodvisnih držav, na podlagi katerega je trgovanje med državama potekalo brez carin, saj s 1. januarjem letošnjega leta začenja veljati prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino, s katerim se je leta 2013 ukrajinska kriza tudi začela.
Bankrotirana država
Zdaj je Ukrajina praktično bankrotirana država, popolnoma odvisna od mednarodne finančne pomoči. Delegacija Mednarodnega denarnega sklada je odpotovala v Ukrajino komaj teden dni po ustoličenju nove vlade, kmalu zatem so ji sledili še uslužbenci Svetovne banke. Minimalna plača je februarja znašala pičlih 41 dolarjev, ukrajinska nacionalna valuta grivna pa je v enem letu izgubila kar 70 odstotkov vrednosti. Po razveljavitvi zakona, ki je tujcem preprečeval nakup zemlje, so mednarodne korporacije dobile čedalje večjo vlogo tudi v kmetijskem sektorju.
V ukrajinski vladi kar tri ključna mesta zasedajo tujci, ki so jim podelili ukrajinsko državljanstvo tik pred prevzemom funkcije. V ZDA rojena Natalie Jaresko je ministrica za finance, pred tem pa je vodila ameriški investicijski sklad WNISEF in bila med drugim deležna obtožb o zlorabi notranjih informacij. Minister za gospodarstvo je Litovec Aivaras Abromavičius, minister za zdravstvo pa Gruzinec Aleksander Kvitašvili. Junija so na mestu guvernerja pristaniškega mesta Odesa ustoličili nekdanjega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija.
V Ukrajini, kjer pridobiva moč ultra desnica, ki na vzhod države pošilja prostovoljne bataljone, je v modi obračunavanje s preteklostjo in političnimi nasprotniki. Leta 2015 so ubili pisatelja in novinarja Olesa Buzino, urednico Olgo Moroz, novinarja Sergeja Suhoboka ter opozicijskega politika Olega Kalašnikova, televizijski novinar Ruslan Kocaba je v zaporu. Uradni Kijev je prepovedal Komunistično partijo, porušenih je bilo več kot sto spomenikov Vladimirju Iljiču Leninu ter drugim sovjetskim uradnikom, številne ulice ukrajinskih mest pa so dobile nova imena. Daleč največ kritik sta bila deležna zakon o prepovedi komunističnih simbolov ter zakon o poveličevanju nacionalističnih skupin, ki so kolaborirale z nacisti, kot denimo Ukrajinska uporniška vojska (UPA) in Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN).