Moskva – Rusko-ukrajinska plinska vojna se zaostruje že štiri dni, premirja pa za zdaj ni pričakovati. Spor postaja vse bolj kompleksen in je že oplazil tudi Evropsko unijo; kar šest njenih članic – Češka Poljska, Slovaška, Romunija, Madžarska in Bolgarija – že prejema manj ruske nafte kot ponavadi. Evropska unija, ki bo danes o sporu razpravljala na izrednem zasedanju, poskuša ostati čim bolj nevtralna, čeprav si sprti strani na vse načine prizadevata, da bi jo pridobili na svojo stran. Rusija poleg tega vse odločneje zahteva, da Bruselj v sporu posreduje. »Ker ukrajinsko državno naftno podjetje Neftogaz Gazpromovim opazovalcem ne dovoli na njihove nadzorne postaje, smo evropski komisiji predlagali, naj zagotovi neodvisne opazovalce,« je sporočil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Od naše dopisnice
Rusko-ukrajinski plinski spor, ki je letos zaradi globalne finančne krize še bolj srdit, se pred očmi EU odvija že četrto zimo zapored. Ker so evropska skladišča polna plinskih zalog, je Bruselj precej bolj zadržan kot v preteklih letih. Zaradi ogromne odvisnosti od ruskega plina je Evropska unija v spor hočeš nočeš vpletena, zato ji sprti strani poskušata prodati vsaka svojo resnico.
Ukrajina je svojo delegacijo na evropsko turnejo poslala že drugi dan novega leta, že naslednji dan pa se je po njenih stopinjah odpravila še ruska delegacija. Obe sta se najprej ustavili na Češkem, ki je s 1. januarjem prevzela krmilo EU. V Pragi je namestnik predsednika sveta direktorjev Gazproma Aleksander Medvedjev Ukrajino tako obtožil, da si na dan nezakonito prisvoji 35 milijonov kubičnih metrov plina, namenjenega Evropi. »Ukrajino pozivamo, naj se odpove ilegalnim dejanjem, s katerimi krši obveznosti, ki jih ima kot tranzitna država, in se vrne v Moskvo za pogajalsko mizo,« je s prstom pokazal na Ukrajino. Ta obtožbe zavrača in Gazprom obtožuje »manipuliranja« s količinami plina, namenjenega Evropi. Ukrajinsko državno naftno podjetje Neftogaz naj bi o tem prejelo celo pisno obvestilo, v katerem ga Gazprom menda obvešča, da bo za 52 milijonov kubičnih metrov zmanjšala količino plina, ki ga pošilja po plinovodu Sojuz. »V tem primeru bo trpel celotni evropski distribucijski sistem,« so opozorili pri Neftogazu in dodali, da bo Evropa že v naslednjih 10 do 15 dneh čutila resne posledice.
Pri Gazpromu vztrajajo, da ostajajo zanesljiv energetski partner EU. »Gazprom do ukrajinskega transportnega sistema dostavlja toliko plina, kot se je zavezal v tranzitni pogodbi in pogodbah z evropskimi porabniki. V zadnjih 24 urah smo do Ukrajine transportirali 295 milijonov kubičnih metrov plina, kar je celo več, kot ga potrebujejo evropski porabniki. Na koncu je bilo tega plina le še 270 milijonov kubičnih metrov, kar pomeni, da so 25 milijonov kubikov pokradli,« je obtoževal Kuprijanov.
Čeprav so številne članice EU že prejele precej manj plina kot običajno, se tam ne vznemirjajo pretirano, ustvarjanju panike pa se izogibajo tudi v Bruslju. »Zavračamo sodelovanje ali vlogo arbitra v sporu, ki ga smatramo za poslovnega,« je v imenu češkega predsedstva sporočil namestnik češkega premiera Aleksander Vondra, ki napoveduje skorajšnjo rešitev spora.
Za zdaj razlogov za optimizem ni, saj sprti strani zaenkrat nočeta niti sesti za skupno pogajalsko mizo, za kar prav tako obtožujeta druga drugo. Dosedanja pogajanja je visoki predstavnik Gazproma Medvedjev opisal kot »pogajanja z Marsovci«, na njih pa je Rusija Ukrajini tisoč kubičnih metrov plina ponujala za 180 evrov. Ker so v Kijevu takšno ceno zavrnili, se je Rusija odzvala s še precej višjo ponudbo, po kateri za enako količino plina zahteva kar 300 evrov. »Ta cena bi v Ukrajini povzročila humanitarno krizo. V najslabšem primeru smo pripravljeni privoliti na ceno 250 dolarjev, vendar bomo v tem primeru od Rusije zahtevali 40 odstotno zvišanje transportnih tarif,« je ukrajinsko pogajalsko stališče predstavil direktor Neftogaza Oleg Dubina.
Trenutno so stvari tako daleč, da Rusija napoveduje tožbo proti Neftogazu na arbitražnem sodišču v Stockholmu, na kar bodo v Ukrajini odgovorili s protitožbo, ki jo nameravajo na istem sodišču vložiti proti Gazpromu.